IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Grand Theft Auto 4: The Lost and Damned
Grand Theft Auto 4: The Lost and Damned

Bajker Sneti je deležen vlažne mu­ce, suhe tekile in odlične razširitve.

Vrniti se v Liberty City je skorajda tako, kot če bi po letih odsotnosti znova prispel v domačo vas. Preveva te enako mirno zadovoljstvo, enak občutek najdene zibke ... le da ti ob avtu namesto radostnih otrok tečejo popadljivi, garjavi psi in da si namesto stiska oče­tove roke deležen primeža debilnih reklam, zmerljivih vlačug ter drekastega vremena. Ampak jebiga, dom je dom. Tako za Nika Bellica, junaka Grand Theft Auta 4, kot za Johnnyja Klebitza, člana motoristične bande The Lost. Johnny je osrednji lik prve uradne razširitve za GTA4, ki dodobra upraviči na videz zasoljeno ceno 20 evrov oziroma 1600 Microsoftovih točk, kolikor zanjo odšteješ v spletnem servisu Xbox Live. Za razliko od stalne prakse ko­valcev dodatkov gre namreč za naphano, izpiljeno, uživantsko ekspanzijo, ki kljub mestoma lenobni podložnosti osnovni igri (zaženeš jo iz menija Game) prinaša več kot marsikateri samostojen špil.

Vmesnih animacij ne manjka in skupaj zgradijo pravo akcijsko dramo. Nekatere bodo motili stereotipi, a ravno to je poanta, saj Rockstar svoje sporo­čajo s širokopoteznim karikiranjem. Kaj drugega kot to je že sam Liberty City?

Ker Štirica nima ruralnega okoliša kot San Andreas, odpade križarjenje čez drn in strn, ki ga kdo nemara pričakuje. Ves The Lost and Damned se odvije v taistem mestu kot osnovna igra, brez novih predelov. Zato pa dobimo novotarijsko vsebino, ki se le mestoma prepleta s staro. Nadzorujemo lederskega motorističnega Juda (ne, res), ki je vodja tolpe Izgubljenih, dokler se v uvodni sekvenci iz zapora ne vrne nekdanji prezidente Billy. Če je Johnny miren, nagnjen h kompromisom in delanju posla ter ni več za mladostniške fore tipa 'gremo zbijat nigre in pedre na obalo, ker se nam tako lušta', je bradati Billy starošolec, ki ga zanimajo predvsem žur, nasilno upiranje konformizmu in vladavina s trdo roko. Kar ne bi bil problem, če mu ne bi vseh sort droge načele zdrave pameti. Klebitz se tako znajde med kladivi in nakovali: tolpo trgajo na kose notranji spori, za vratom so ji konkurenčni mopedisti, povrhu pa mu teži vsak, ki pride mimo, od policistov prek italijanske mafije do kolegov, Rusov, pokvarjenih politikov ter stare ljubezni. Kar se dogaja, v primerjavi z Nikovo samoočiš­če­val­no odisejado ni štorijalni presežek; med drugim ni mo­ralnih odločitev, ki so cepile dogajanje v GTA4, ne posebne metaforične globine. Razen morda sporo­či­la, ki pravi, da je človek človeku volk in da je sodobna družba za en kurc. Itak. Vsekakor pa štorija vleče, je napeta, vsebuje preobrate in je polna zapomnljivih likov, ki se nalašč šlepajo na stereotipe. Morda ne dosežejo višin, s katerih zreta nori Bruce in rasta Jakob, a so prekleto blizu. Pri tem je ob­ču­do­vanja vredno, kako življenjske so osebe, tako glede dialogov (izvzemši 'fuck' v vsakem drugem stavku, kar zveni posiljeno celo pri usmrajenih hellsangelskih slaboritnežih) kot gibanja, obrazne mimike in govora. Sploh ker za slednjega niso najeli zvenečih holivudskih imen.

Takega razturja kot v GTA4 pretežno ne puščaš za sabo, saj imaš manj denarja, oderejo te pa vsi, od prodajalcev do kolega Terryja, ki ti robo po Jakobovo pripelje s kombijem. A snedri ledri ga nasrkajo, čeprav jih tepeš golorok.

Grand Theft Auto 4: The Lost and Damned
Rockstar North / Rockstar za xbox 360
objavljeno: Joker 188
marec 2009

88