IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Midnight Club: Los Angeles
Midnight Club: Los Angeles

Case se na štart pripelje z bolidom na metan. Zato, ker je jedel fižol.

Ko se v domačih igrarskih logih diskutira o arkadnih dirkačinah, se ime Midnight Club običajno pojavi šele pozno v debati, če sploh. Krivično, zakaj izvodov te cestne norišnice izpod rok avtorjev čefurja so v tujini doslej prodali več kot ducat milijonov. Priljubljenost pa kani še potencirati najnovejši, zelo solidni del za PS3 in xbox 360, v katerem se vračamo na ulice mesta angelov.

Občutek, da ne divjamo po bob stezi, marveč po dejanskem mestu, potencira možnost izbiranja ulic, po katerih se pripeljemo do checkpointa …

Če smo zadnjega pol leta igrali katerega od EAjevih umotovorov, se bomo na bulvarjih Polnočnega kluba počutili kot ata na mami. Naslov se namreč tematsko docela naslanja na scensko zasnovo ilegalnega pouličnega kurjenja pnevmatik, ki so ga v kinih proslavili filmi o Hitrih in drznih. Kot predvideva prežvečeni scenarij, se znajdemo v vlogi gospodiča brez imena, ki se v Los Angeles preseli, da bi postal kralj drsečega speljevanja ovinkov. West coast, bitches! Grafični srčiki, ki je skrbela za GTA4, je zaupano razkrivanje klasično brezzvezne zgodbe skozi občasne sekvence, zlasti pa risanje čudovitega urbanega okolja. Med pros­tim pojanjem po ozemlju na notranji strani velemestne obvoznice, ki omejuje dirkalni peskovnik, uz­re­mo napis Hollywood, se zapeljemo po slovitima Mullholand Drivu ter Sunset Boulevardu, pošpegamo silikonke na plažah Sante Monice in se ogibamo vsak­danjemu prometu. Vse skupaj še bolj širi zenici zaradi menjavanja dneva in noči, vremenskih razmer, ki se spreminjajo v realnem času, in skoraj nezaznavnega včitavanja. Ko se kamera izza volana brezšivno požene pod oblake in spet na cestni nivo v čisto drugem predelu mesta, težko ostanemo ravnodušni.

… res pa je, da je večina dirk zastavljenih tako, da sta logični poti do svetlečega signala dvečjemu dve, ki sta si enakovredni.

Se pa impresivnost podobe preseli na zadnji sedež, ko spoznamo, da mimo znamenitih lokacij itak zdrvimo tako hitro, da bi bilo vseeno, če bi bil to Midnight Club: Fu­žine. Kar ni nič čudnega, saj tekmovalna šablona ostaja tista stara. Igra v celoti sestoji iz brezštevnih dirk skozi nadzorne toč­ke, ki so v mestni džungli jasno označene s svetlečimi dimnimi signali. Dirkanje venomer poteka tako, da na karti izberemo eno od razpoložljivih dirk (z njimi nas po telefonu seznanjajo drugi dirkači), se pripeljemo do štartne črte, ne da bi si vmes na vrat nakopali policijo, in tekmecem signaliziramo z žarometi. Sledijo tiščanje gasa do deske, lovljenje zadka po križiščih, ganjanje po zapuščenih počivališčih vlakov in pustih kanalizacijskih koridorjih, drzna vožnja po nasprotnem pasu ter iskanje krajšnic. Dirke so razporejene v serije, v katerih je treba kot prvi doseči zadano število zmag. Te prinašajo sloves, s katerim odklepamo nadaljnje tekme, in denar, ki ga vlagamo v nove štirikolesnike ter dele zanje. Med kakimi petdesetimi licenč­nimi vozili najdemo prastarega golfa GTI, scirocca, focusa, tunersko dovzetni mazdi RX-7 in RX-8, lancer­ja, mišičjake, kot sta challenger in mustang, eksotiko tipa corvette Z06, audi R8, lamborghini gallardo ter ford GT, kakor tudi peščico motociklov. Lastnosti izbolj­šujemo s tu­­­ningom, ki premore običajno bero mehanskih (elek­tronika, motor, nitro ...) in aerodinamič­nih de­lov, zraven tega pa pester katalog kozmetike.

Midnight Club: Los Angeles
Rockstar za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 185
december 2008

80