IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » NBA Live 09
NBA Live 09

Sneti pove: Live 09 je kot slovenska ekipa. Neuresničen material za prvaka.

Da je NBA Live 09 zmeda, ki ima velik, a neizkoriščen potencial, smo si lahko mislili že pred izidom. In evo, EA so spet ustvarili košar­kaš­čino, ki bi lahko bila resna konkurenca prvaku NBA 2K, toda ki skozi tekmo naredi preveč napak, da bi lahko v zadnji četrtini nadoknadila zaostanek.

Prosti so zelo enostavni – pritisneš, ko merilnik na tabli pride v zeleno. Enako pre­prost je malodane samodejni izmet.

Štart je sicer močan. Akcija na igrišču teče pod enakim motorjem kot lani (ta seveda ni enak onemu s PS2), ki so mu dodali dobrodošle novosti. Prva bistvena je izboljšan način igre pod košem, ko se s hrbtom naslanjaš na branilca in iš­češ prostor za dosego koša. Post game, sk­ratka. Tu imaš kot napadalec na voljo rinjenje, vrtenji v levo in desno, odskok, varko in met, dočim skuša branilec pravilno reagirati na tvoje gibe. Če mu uspe, je več verjetnosti, da boš zgrešil ali fasal osebno v napadu. Sistem deluje zelo v redu in Livovi igri doda otipljivo dinamiko v raketi. Enako velja za obrambo drugod po igrišču: če potisneš levo gobico v napadalca, se boš nas­lo­nil nanj, nakar ga lahko skušaš bolje blokirati, izsiliti prekršek ali mu izbiti žogo. Druga novost je prenovljeno klicanje bloka (pick & roll). Ko pokličeš soigralca, je od tega, kako dolgo držiš gumb, odvisno to, kaj bo storil - stal, šel na koš ali skočil nazaj za odprt met. Tudi to je luštno izvedeno in prispeva k lepim kombinacijam, brez katerih ne gre kljub bolj arkadni naravi špila ter božanju prodorov pod obroč. Enakotako je pohvalno, da finte s preigravanjem niso premočne in da ne temeljijo le na drkanju desne gobice. Tiščanje levega petelina igralca samodejno postavi na njegovo mesto v obrambi glede na taktiko in botruje avtomatičnemu spremljanju napadalca, pri čemer je treba vedeti, kdaj preiti na ročen nadzor. V navezi z novimi animacijami, bolj razborito žogo, diagramom za hot/ cold cone na parketu, večjim poudarkom na postavljanju (podaje pokritemu bodo rutinsko prestrežene), pisanim komentarjem, proti koncu tekem vse bolj vro­čim vzduš­jem in obsežnim, razumljivim naborom napadalnih akcij, katerih ključne točke so oz­na­čene na igrišču, Livova igra nenavadno vestno odseva košarko v ligi NBA. Šur, je bolj arkadna kot serija 2K, a zato bolj dos­topna, hkrati pa ni trapasta in ne temelji zgolj na rutinskem drvenju pod koš. Veliko se da narediti v obrambi in še več z ustvarjanjem premišljenih akcij. Umetna pamet je presenetljivo življenjska, je pa res, da ji zmanjka kakovosti, saj jo je moč dokaj hitro nadigrati na najvišji težavnosti.

Grafika je bolj risankasta kot v NBA 2K, čeprav se zdi, da je to mestoma izgovor za švoh podobnost košarkarjev.

Izven igrišča je založenost z modusi poštena, od hitrih tekem prek direktorskega načina, ki se zdaj bolj uk­varja s prihajajočimi talenti, do spletnih lig ter klubov. Večji novosti sta trenažna akademija za piljenje spretnosti in sistem 'dynamic DNA', ki eno leto po spletni povezavi zastonj osvežuje statistike košarkarjev glede na resničnost. Primer: če bo Kidd imel te­ža­ve s trojkami, se bo to odrazilo v špilu. Na liniji je zdaj moč igrati pet na pet, seznam državnih moštev na mednarodnem turnirju pa je razširjen na 24. Med njimi je končno Slovenija in težko izrazim navdušenje nad tem, da igram basket s svojo reprezentanco proti recimo Litvi ali Franciji, po pravilih zveze FIBA in z dob­­ro simuliranimi, uradno licenciranimi igralci, od Udriha prek Brezca do Nesteroviča. Da je Kokoška rangirana kot peta najboljša, le še doda k ponosu.

Škoda, da začne umetna pamet tako hitro klecati (v 2K9 je neprimerno moč­­nejša), saj igra tako, kot določenemu klubu pritiče.

Vendar to ni edina primerjava s slovensko reprezentanco. Tako kot slednja ima tudi Live 09 orjaški potencial, ki se v veliki meri ne uresniči. Največji problem je obilje lukenj in nedodelanosti. Do neke mere pohabljen je že temelj, kajti špil je zopet nagnjen k temu, da gredo noter problematični meti, čisti pa ne. Tega je manj kot lani, a vseeno - ni važno, ali je arkada ali simulacija, za koš se je treba potruditi in pika! Nato so tu težave s postavljanjem tvojih igralcev v obrambi, saj puščajo orjaške luknje in nezainteresirano spremljajo, kako nasprotnik drvi v zabijanje. Podaje so nenatančne in dostikrat gre žoga od tebe h soig­ral­cu, ki mu je ne bi oddal niti v sanjah (na voljo je ikonsko podajanje, kjer je vsak špilavec pripet svoj knof, a je zamudno). Podobno ohlapna sta pobiranje žoge s tal in prepoznavanje outa ter backcourta. Igralci se radi kar malo teleportirajo naokoli, organizator igre (point guard) pri polaganju odrine centra, ta pa prepreči kontro tako, da se vrača hitreje od napadalca. Mhm, in Nosov je odlično metal proste. Nabor akcij je pohvalen, zato pa sila primanjkuje taktičnih nastavitev, pri čemer je čisto butasto, da imaš med četrtinami in odmori včasih možnost izbora obrambnih opcij, včasih napadalnih, obojih pa ne. Nadalje DNA ka­že podatke, ki nimajo zveze s trenutno akcijo ... na­čin be a pro, kjer nadzoruješ samo enega žogodrkarja, je na voljo samo za posamezne tekme (ni sezone kot v NHL 09 in Fifi 09) ... utrujenost se res premalo pozna ... določeni zvezdniki so premočni (nobena redkost ni, da Bryant prispeva tri četrt točk) ...
Še bi lahko našteval kaprice, a bodi dovolj. Igra, ki spočetka da upe na uspeh, katerega ob večletni stagnaciji nujno potrebuje, sčasoma pokaže preveč napak, da bi postala zmagovalka. Čakajmo torej spet, nemara jim uspe ob letu osorej.

Uspeh meta se računa na podlagi mnogih dejavnikov (oviranost, položaj, vi­šina, utrujenost, statistika …), žal pa je vpliv sreče prevelik.

NBA Live 09
Electronic Arts za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 184
november 2008

65