IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Rainbow Six Vegas 2
Rainbow Six Vegas 2

Sneti požre teroriste in uporabi ka­laš­­nikovko za zobotrebec.

Ko ­se naveličam obedov iz členonožcev, kineskih rac in palačink, mutiranih v mehiška ču­de­sa, mi prinesite govejo juho, zrezek, krompir in solato. Pa dovolj stran stojte, da vas moje mahanje z ustnicami ne poškoduje. Drugače povedano: takrat mi prinesite Rainbow Six Vegas 2.

Tako kot v enici pred vdorom včasih prisluhneš teroristom, ki nič hudega sluteč na ves glas debatirajo. Recimo na fiktivnem igričars­kem sejmu, kjer čvekajo o nasilnih igrah. Smeh.

Ve­gas 2 je obed v pretočni slovenski gostilni, kjer se ne ubadajo s kana­pejč­ki, ampak ti na krožnik z lopato naložijo klasičen futer. Solidnost ga obliva kot bakalca žlikrofe, to pa zato, ker kuharji iz Ubijevega montrealskega studia niso eksperimentirali, temveč so le izpilili prvi Rainbow Six Vegas (J162, 86). Niti v drugo mesto niso šli, ampak so, da bi bil občutek malo drugačen, tri četrt igre postavili v stranske uličice, hotel­ske sobe, skladišča, rafinerijo in hodni­ke stavb, ki bi lahko bile kjerkoli. Del vzdušja se porazgubi, saj so Bellagio, Ha­rrah's, Venetian in druge znamenitosti Las Vegasa prisotne le kot barvito ozadje, ki ga mestoma uzreš. Je pa res, da špil zato deluje bolj resnobno.
Nič čudnega, da je igranje domala enako kot v Vega­su 1. Si Bishop, vodja tričlanske skupine specialcev, ki se ubada s teroristično grožnjo. V prvi osebi streljaš iz številnih orožij, razporejenih v razrede, a soliranje te ne pripelje daleč. Skozi preizkušeni vmesnik pokaži-in-pritisni-gumb sotrpinoma zapoveš, naj se ne­kam postavita. Če je to prostor, se bosta razpo­re­dila v njem in ravnala v skladu s splošnim razpolo­ženjem (streljaj na vse / streljaj le, če te napadejo), če so to vrata, vrv, terminal ali bomba, pa bosta stekla tja in čakala ukazov. Levji delež početja si odreže njuno stanje pri durih, pod katera po­kukaš s kamerico, si ogledaš, kaj te čaka, in označiš prioritetne tarče, nakar ukažeš vdor. Ker lahko to storiš kadarkoli, se moreš recimo postaviti k oknu ali drugim vratom v sobo, nakar odpreš vrata, začneš st­reljati ter istočasno izdaš povelje za naskok.

Ptičjeperspektivno karto prikličeš s select in kaže vidne sovrage. Občasno je moč izvesti tudi termalni pregled okolice.

Vse to je znano od prej, kar pa ne pomeni, da ne doživiš čisto ni­česar novega. Volja po inovaciji je šla zlasti v nabiranje izkušenjskih točk po zgledu Hala 3 in Call of Duty 4. Temu pravijo sistem A.C.E.S.. Med­tem ko si EXP v prvem Vegasu dobival samo v večigralskem de­lu, pike za napredovanje v či­nih zdaj prejemaš v puš­čav­ništ­vu. Ob­enem zbiraš toč­ke za tri raz­re­de (bojevnik od blizu, juriš­nik, ostro­strelec). V zameno za čine in iz­kuš­nje prejemaš šmin­ker­ske trapariji­ce v slogu očal, toda bistvena so ekst­ra po­kalice. Te najbolj pridoma upo­rabiš v multiplayerju po spletu ali lokalni mre­ži, ki pozna pet načinov: DM, moštveni DM, team lea­der, total conquest in attack & defend. V team leaderju se trudiš ubiti vodjo drugega moštva in ub­raniti svojega; to­tal conquest se osredotoča na nadzor oddajnikov; medtem ko je attack & defend zbirka treh podmo­dusov (lov na podatke, reševanje talcev, nastavljanje bombe). Poleg te­ga je vdelano sodelovalno opravljanje kampanje in lo­če­nega načina terrorist hunt. Več­ig­ralstvo je dobro, nabito je s spodobnimi kartami in je polno ljudi. Žal pa je co-op na voljo samo za dva, pri čemer eden od vaju nadzoruje oba ra­ču­nal­niš­ka sotrpina, namesto da bi vsak svojega. Nadalje bojevalni načini ne poznajo udejstvovanja na eni konzoli.

Nekaj spopadov je jako spretno režiranih. Na pamet pade šolska telovadnica s plezalnimi stenami, čez katere uletavajo sovragi.

No, osrednja težava je močno naslanjanje na prvenec. Drugačnih podrobnosti ne manjka, toda Vegas 2 je bolj kot nova igra zajetna razširitev. Ki za nameček ni odlična. Po eni strani je igranje še elegantnejše kot prej, večigralstvo s co-opom nudi kup zabave, privlač­nosti nabiranja izkušenj ni moč zanikati. Vendar poveljevanje, ki oba soborca zopet obravnava kot enega, ni doživelo izboljšav; štorijica o lovu na bombe je zanikrna kot ponavadi; umetna pamet je identična in ima hroščate popadke; najbolj pa grajam manko novosti v taktičnih situacijah. Čeprav omogočajo več pristopov in ne morem zanikati, da so sestavljene dobro, je imel Ubisoft tu veliko manevrskega prostora, ki ga ni izkoristil. Spopadi zelo spominjajo na enico, ne vsebujejo kakih posebno svežih elementov (situacije s talci so recimo slabo izkoriščene) in niti na realistic ne po­nu­dijo resnega izziva. Še največja sprememba je doda­tek kratkega šprinta, ki pohitri dogajanje. Pos­topek, ki vžge skoraj vedno, je, da začetni vdor pre­pustiš učinkovitima kolegoma, nakar se namestiš v zaklon, iz katerega kukaš in pošiljaš kratke ra­fale, dokler ne umreš vseh te­ro­ristov. Ti so le za odtenek bolj voljni na­pasti tvoj položaj in spet jim manjka poškodbeni model. Ja­ko smeš­no je, ko s streli v gležnje po­kon­čaš soldate za policij­skimi šči­ti ...
Vegas 2 je povsem so­lid­na taktična streljanka, ki se ig­ra dobro. A bistv­e­nega na­p­redka oziroma sp­re­memb v receptu ni, ig­­ra­nje pa se spremeni v mal­­­ce rutinski niz dokaj tipskih, že vide­nih ob­računov brez domiš­ljijskih posebnosti. Je šni­cel s krom­­­­pirjem, če­sar so se eni pre­­objedli, dru­gi pa bi tak obrok žrli vsak dan. Na­ro­či­te svo­jemu že­­lodcu us­trezno.

Večine igre ne prebiješ med jurišanjem, ampak pritisnjen ob kritje, stegujoč nos ven, malce streljajoč, skrivajoč.

Rainbow Six Vegas 2
Ubisoft za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 177
april 2008

77