IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Lost Odyssey
Lost Odyssey

Sneti najde počitek od turbofolk st­reljačin v somraku nesmrtnikov.

Nesmiselno je bilo pričakovati, da bo Lost Odyssey, druga frpjska ekskluziva japonskega studia Mist­­walker za xbox 360 (prvi je bil Blue Dragon - J170, 79), prelomnica za zvrst azijskega igranja domišljijskih vlog. Tokijci pač zahtevajo le rahlo osvežene igre po istem kopitu, Microsoft pa je Mistwalker financiral nalašč zato, da bi rižo­jedce prepričal v čislanje xboxa 360. Poleg tega je glava skupine Hironobu Saka­guči, foter serije Final Fantasy - in če je v tej industriji kaj vlito v beton, je to dejstvo, da znani oblikovalci ne menjavajo pristopov.

Na Lost Odyssey niti pomisli ne, če nimaš obilice prostega časa ter potrpljenja, saj se ti bo samo zameril.

Da, Odiseja je v marsikaterem pogledu Fantazija za šatuljo iks. Nadvse značilen je že svet, saj po zgledu FFVII meša tehnologijo in magijo. Raziskovanje okolice je enako kot v desetici, se pravi tretjeosebni po­­gled in kup ne prevelikih zaslonov, kjer čvekaš, kupuješ robo, stikaš po omarah, premikaš reči, plezaš po lojtrah, drezaš stikala ... Resnici na ljubo je tega nekaj več kot običajno, kar omogoči nekatera miselna in spretnostna opravila, in na voljo je gumb za šprint. A občutek je nezmotljivo klasičen. Enako tradicionalen je boj. Sprožajo ga naključna srečanja z nevidnimi sovragi in je potezen, z druščino na eni ter nasprotniki na drugi strani. Avtomatizacija iz spletščin, ki jo je uvedla FFXII, je pozabljena, zato moraš na roko op­ra­viti vse, četudi to pomeni petnajstkratno izbiro istega udarca. Vse to obkroža grafika, ki je z barvito načič­ka­ni­mi liki orenk udarjena na FFX, dočim v maratonskih vmesnih sekvencah ne uma­njka obešenjaški animejski humor, ki se meša z resnostjo ter solzicami. In pogosto nisi čisto ziher, da igraš na novodobni konzoli. Srček poskrbi za impresivne animacije, ki jih dopolnjujejo vnaprej narejene. A veči­no­ma Lost Odyssey s praznimi ozadji, neele­gantnim zatikanjem in stalnimi, dolgimi včitavanji deluje kot igra za PS2 v visoki ločljivosti.

Že prvi šef te bo prisilil k temu, da boš dal nase pravo opremo in ustrezne prstane ter izgruntal dobro taktiko.

Pa vendar špil ima srce, in to veliko. Le vedeti je treba, da gre za ep, ki ne traja manj od štiridesetih ur in se premika s hitrostjo ledenika. Hkrati moraš prišteti dobro znanje angleščine in potrpljenje ob zakonitostih japonskih frpjev, ki so v bistvu interaktivne knjige. In tedaj se Lost Odyssey od­pre kot cvet potrebne Japončice. Vse­ka­kor se ti priljubi boj, ki kaže vse več globi­ne. Prispevajo jo zlasti medsebojno po­vezljivi uroki različnih šol, arkadno lov­ljenje idealne točke pri fizičnih udarcih, mnogi prstani, ki izboljšujejo te ali one lastnosti, in razlike med smrtnimi ter nesmrtnimi liki. Dobršen del druščine, z osrednjim herojem Kaimom vred, je nam­­reč neumrljiv, kar v bitkah pomeni, da po padcu čez nekaj časa oživijo. Veščin se uči­jo s povezovanjem s smrtnimi kolegi in jih do­bivajo iz predmetov, toda uporabljajo jih lahko omejeno količino. Ker imajo prirojene te­me­ljne lastnosti, kot sta mišična in cop­r­niška moč, jih ne moreš razviti ta­ko prosto kot v FFXII. A svoboda je temu navzlic velika, medtem ko prstani poskrbijo za dodatne taktič­no in akcijsko zapletenost.

V bojevanje ne sodi zloraba premočnih čirul-čarul v slogu aeonov iz FFjev, saj ni ne teh, ne takih.

Lost Odyssey
Microsoft za xbox 360
objavljeno: Joker 176
marec 2008

83