IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Dead Rising
Dead Rising

Ko mu z riti odpade še zadnja dlaka, se Case zave, da ne diha več.

Te igre niso razvili, odobrili ali zanjo dali licence lastniki ali avtorji George A. Romerovega filma Zora mrtvecev. Tako piše na ovitku. Um, okej. Pa poglejmo. Zombiji? Kljukica. Ogromen nakupovalni center, kjer se zadržujejo? Ček. Praktično neomejeno številno artefaktov, s katerimi jih moreš pokončati? Jap. Kri in leteča čreva? V hektolitrih ter na vozove. Capcom? Kakopak. Dobrodošli torej v simulacijo klavskega pohoda v templju moderne civilizacije!

Zlasti kul so orožja, ki naredijo specifično fizično škodo. Katana seka. Na kose.

Dead Rising je namreč špil, ki kaj dosti več od brezmožganskega zadajanja nemrtvim ne ponuja. Je pa tega na pretek in svoje poslanstvo opravlja z odliko. (Razen seveda tedaj, ko ga ne, a do tega še pridemo.) V splošnem model igranja, ki od igralca hoče, da se tretjeosebno sprehaja po trgovskega središča in si pot med nečloveško maso smrdozadahnikov utira z uporabo na videz vsakdanjih, a smrtonosnih predmetov, deluje odlično. Res je sicer, da je akcija zamahovanja z orožji zreducirana na pritiskanje

Šefi, ki jih Frank sreča vsake toliko, nekoliko razočarajo. Kar je za Capcom, ki v tem kompartimentu navadno raztura, presenetljivo.
enega gumba oziroma na njega držanje za sekundarni napad. Ampak to nenaprednost večinoma odtehtajo prav artefakti krepota. Fotoreporter Frank jih pobira po trgovinicah, ki jih ima vsako krilo centra na ducate, in jih najde tako rekoč nešteto. Na seznamu so koš za smeti, razstavna lutka, blagajna, kuhinjska ponev, HDTV, plišast medo, kaktus, šminka, kosilnica ... Da ne omenjam bolj ustaljenih (kamor ne spada preoblačenje v najbolj absurdne kostume): katan, kijev za bejzbol, sekir, pištol, snajperic, brzostrelk. Fantastično je predvsem to, da ima vsaka krepalica svojo animacijo in učinek. Z električno kitaro opravi Frank ob zamahu večji lok in s tem doseže več zombijev. Barvita igrača-kocka se od nemrtvega do naslednjega odbija kot kroglica v fliperju. S palico za golf moremo do sprehajajočih kadavrov poslati točo belih žogic. Motorka pa je itak zgodba zase. Skratka, krvošpricnih užitkov je za ure in ure eksperimentiranja. Orožja imajo omejeno število uporab, a njihovo vzdržljivost, tako kot zdravilno moč določenih jestvin, more Frank povečati. S sabo namreč v omejenem inventarju nosi posebne, na poti najdene bukvice. Prav tako se mu povečujeta zdravje in količina posebnih udarcev, ki jih je več kot dvajset in so po vrsti nezdravo smešni - brca na gobec v skoku, judo met, hoja po glavah. Pridobivanje izkušenjskih oziroma 'prestižnih' točk je poleg z morijo pogojeno z odlično podigro fotografiranja, pri čemer nas naslov nagrajuje za najbolj krvavo, brutalno ali celo erotično fotko. Tu in drugod pride do izraza zelo soliden grafični pogon, ki zna instantno preklapljati med prizori s petsto in več zombiji na zaslonu ter vmesnimi sekvencami, kjer caruje japonsko oblikovanje neverjetno življenjskih likov. Nič čudnega, da bodo pogon uporabili za Lost Planet in Devil May Cry 4.

Menite, da je na sliki veliko zombijev? Heh, včasih jih je toliko, da sploh ne vidiš tal!

In vendar špil ta smešni in jadrno uživantski, dasi na dolgi rok vseeno ponavljajoč se konglomerat razčetverjanja gnilkotov resno ogrozi z vprašljivo mehaniko, ki skrbi za to, da bi tovrstno početje ne bilo brezciljno. Frankove naloge obsegajo iskanje preživelih in njih spremljanje do varne cone (kar zna biti prekleto zafrknjeno opravilo, tudi zaradi rahlo čudnega obnašanja omenjenih osebkov), predvsem pa razkrivanje resnice o tem, kako je do kočljive situacije v veleblagovnici prišlo, skozi centralne 'primere'. Za to ima Frank na voljo tri dni, določeni dogodki pa se sprožijo le ob točno določenem času; če si tedaj na drugi strani nakupovalnega centra, je njih odvitek zate izgubljen. Po eni strani ta kvazi realnočasovna struktura poudari občutek nelinearnosti in zanašanja na lasten instinkt ter te prisili, da igro obrneš večkrat. Po drugi pa bi rad videl junaka, ki si bo upal braniti domala arhaični shranjevalni sistem s hudo redkimi snemalnimi točkami, ki vsako smrt - in teh je ob prvem igranju, ko še nisi nabildan, obilo - spremeni v moro. Nadzorne točke, Capcom?

Življenjske kvadratke si moremo povrniti tudi z mešanjem ingredientov. Učinki tega početja so številni. Namig: zamešajte substanco, ki potencira pljuvanje!

Med minuse bi se dalo vpisati še čezmerno nalaganje med oddelki trgovinskega centra in nezadovoljive šefe, ki jih pospraviš z izkoriščevanjem ene same njihove hibe, med pluse sila zabavne dosežke, alternativne načine igranja ter številne bonuse, ki se odklenejo sčasoma ... In na koncu je sodba taka, kot jo napove nekoliko omejena nrav igre: enim bo ta zmes destilirane zabavnosti in skorajšnje starošolskosti, h kateri se lahko vrneš stokrat, neznansko prijala, drugim pak ne. Na srečo gre število (pozitivnih) argumentov na roko prvim.

Dead Rising
Capcom za xbox 360
objavljeno: Joker 159
oktober 2006

80

 
sorodni članki