IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Saints Row
Saints Row

Sneti požveči čisto solidno predjed za Grand Theft Auto 4. Yeah!

I can't fucking believe it, man! My name is Carl Johnson and last night, after givin' it to some putas, I had a dream. Wasn't no Martin Luther King dream, tho' - except if Martin was a badass motherfucker running around a city, killing people and blowing shit up. But lemme tell ya, he mighta wished that. Why, ya ask? 'Cause it's just so much fun, playa!

Govorci niso taka prva liga kot v San Andreasu, a sta med njimi Tia Carrere in Michael Clarke Duncan.

In res se Volitionov Saints Row nekomu, ki je igral Grand Theft Aute, zdi kot sen. Kjer se nekateri drugi naslovi po teh čefurščinah le zgledujejo, jih namreč Row klonira. Kot vojak ulične bande Saints se trudim, da bi s masakrom konkurenčnih tolp pridobili nadzor nad metropolo Stillwater, kar je sčasoma posledica uspešnega opravljanja osrednjih misij. Jasno je, da so te označene na karti in jih je ponavadi na izbiro več hkrati, kakor ni presenečenje, da se lahko kadarkoli odpravim kamorkoli, kradem avte, gazim folk, sluham radio in vdihavam parodično vzdušje. Če sem preveč poreden, me začno loviti policisti, ko me aretirajo, se znajdem izven postaje, in ako umrem, me zaflikajo v bolnišnici. Takisto opravljam stranske naloge, iščem skrivnosti, filam garažo, lepotičim avte ...
A dream indeed. But a cool one.

Po mestu nas vodi GPS, na naloge pa lahko povabimo sodelavce, ki nam olajšajo delo pri čefurovanju življa in okolice.

Čeprav je očitno, da so Volition udobno ostali v GTAjevem okvirju, jim ponos ni dovolil, da bi ne dodali lastnih domislic in ponekod zasnove naredili bolj elegantne. Precej odprav vsebuje opcijo reštart, dočim stranske naloge niso okrasek, saj z njimi filam merilnik spoštovanja. Dokler slednjega nimam dovolj, ne morem izbrati osrednje misije; in ko se skozi le-to prebijem, moram zopet nabrati rešpekt. To bi znalo postati zoprno, če ne bi bil nabor postranskosti tako bogat, od delanja škode po mestu prek razbijanja avtomobilov v areni do simuliranja poškodb za zavarovalniško goljufijo. Nemara ta aktivnost, kjer se mečem po štengah, najbolj očitno razkriva elegantnejši, gladkejši nadzor. Gibljem se izredno lepo in imam bogatejši nabor potez od Džonsonovega Karla, od tepežkanja, kamor je vštet blok, do lažjega streljanja, kjer je kamera na splošno manj nagajiva kot v GTAjih. Še dobro, kajti Row je zastavljen nemalo klavsko in nažiganje z orožji, od pištol prek šotganov do bazuke in granat, ki jih hitro izbiram iz priročnega radialnega menija, je ena osrednjih tem.
Which don't mean I slept totally well!

Do te mere Saints Row kopira GTA, da ti mimo nikakor noče pripeljati avtomobila, ko se na ulici znajdeš peš.

Kamen spotike je relativna nenaprednost glede na San Andreas in celo Vice City - ter nepripravljenost avtorjev, da bi za Rockstarom poleg genialnosti ne ponovili tudi kretenizmov. Vizija Saints Rowa je ožja kot San Andreasova in spominja na trojko, saj sem glavni junak nem (res pa je, da si lahko prilagodim tako obraz in telo kot oblačila ter da me vsled molčečnosti stalno zafrkavajo), ni frpjskega razvoja lika in letenja, edino prizorišče pa je Stillwater, docela odprt od vsega začetka. In če so imeli izdelovalci priložnost, da z nadzornimi točkami ukinejo frustracijo pri tem, da moram po s

Tudi radijske postaje so manj zvezdniške, a povsem vzdušne. Reklame so smešne in veliko je rapa, toda zagrči Iggy Pop in spremljata te tako klasična muzika kot zlobno oberkrajnersko harmonikašenje.
mrti v tipično dolgi misiji, kjer se zamenja par pristopov (vožnja, streljanje, spremljanje ...), spet od začetka, so se ji izognili. Še več - skoki težavnosti so natanko taki kot v GTAjih, kar pripomore k strašljivo enakemu občutku, ko se izmenjavata ponos ob končanju težke naloge ter jeza ob vtisu, da te špil zajebava. Isto je tedaj, ko se nikakor nočem prav obrniti, temveč (nalašč?) simuliram lesenost GTAja, ali ko se pogled zasuče tako, da ničesar ne vidim. Prilika za nadgradnjo je bilo večigralstvo za do dvanajsterico, a se je posrečilo napol. Sicer vsebuje enomožni in moštveni deatmatch, boj za okolivratne ketne (niko ne sme da uzme moj lanac od kavasakija!), rihtanje avtomobila in ščitenje zvodnika, ki ga skuša drugo moštvo preluknjati. A vse skupaj je malce nedodelano in podvrženo lagu ter kupu debilčkov. Tudi grafika z veličastnimi eksplozijami in senčenjem ni zares next-gen, predvsem zaradi nizkopoligonskih likov ter nevrhunskega števila sličic na sekundo. Čeprav so nekatere misije odlične, je direktnega kopiranja GTAja veliko, prijemi pa se začno sčasoma ponavljati, saj je dolžina nemajhna. In štorija je tako-tako. Ima simpatične like in dosti akcije, vendar ji manjka vizije ter zaključne poante.
But I liked this dream. It coulda been more more original, it coulda been more advanced and it coulda given me less nightmares about overlong missions where I die a dozen times until I use the joypad to fuck up my bitch. However it was colorful, generally it was fun and I enjoyed it like a fresh young ho after a murderous raid on the enemy gang's HQ. Life is good. In dreams as well, playa.

Saints Row
THQ za xbox 360
objavljeno: Joker 158
september 2006

76