IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Batman: Arkham Origins
Batman: Arkham Origins

"Jaz sem razlog, da kriminalci laže dihajo, ko sonce vzide." Bat-ina Sneti izreče modrost in izgine v mrak.

Kljub nihajoči kakovosti iger mislim, da večina njihovih avtorjev delo opravlja s srcem. Zato tolikanj bolj sočustvujem z Warnerjevim montrealskim studiem, ki ga je matični založnik vnaprej zajebal. Ne le, da so Kanadčani tretjega Batmana v arkhamovskem ciklu podedovali od skupine Rocksteady, ki je postavila nova merila za superjunaške igre. Špil povrhu ni smel biti nadaljevanje, temveč preddel, kar jim je takoj omejilo manevrski prostor. Batmanu ni dovoljeno vihteti nadmočnih svežih pripravic in uporabljati bistvenih svežih potez, ne more iti v nov okoliš in ni mu dano, da bi se pomeril s posebej izvirnimi negativci, sicer bi se kontinuiteta z Arkham Asylumom in Cityjem porušila. Toda Warner Montreal so kljub temu na ramenih velikanov ustvarili soliden izdelek.

Bolj kot se bližaš koncu, več kungfujskih spretnosti moraš pokazati, kar v Cityju ni bilo očitno. Levji delež izziva je kljub temu v stranskih zadolžitvah.

Ponovno zbrani na kupu
Glede na informacije, ki jih je izdajatelj spravil v obtok dolgo pred izidom, ne boš presenečen, ko boš izvedel, da glavni negativec v Origins ni Black Mask. Ta ne ravno znani zlikovec iz univerzuma DC Comics pet let pred Asylumom otvori lov na manj izkušenega in bolj jeznega Netopirmoža, ko obljubi mastno plačilo tistemu, ki se ga bo za vekomaj znebil. Zato v Gotham priletijo manjši DCjevi liki, od ašašina Deathstroka prek požigalca Fireflya in terorista Anarkyja do Norega klobučarja, ki je, hja, nor.

V mestu vlada večna poltema in naletavajo snežinke. Nasploh je Origins vse prej kot vedra igra, zato ga ne kupuj, če bi rad smeh in modro nebo!

A ti so le stopnice do mesa zgodbe, ki se tika začetka zanimivega odnosa med Jokerjem in Batmanom. Oba imata nekoliko drugačen glas in tudi stas, vendar že ne gre več toliko za konkretna lika kot za ideji. Na eni strani brutalni manijak, ki je istočasno blazen in povsem luciden ter smešen toliko, kolikor je obešenec, ki poplesuje v vetru. Opletanje je morda hecno, tisto, kar predstavlja, pa niti najmanj. In na drugi strani Batman, temačni antiheroj, vigilant, ki se giblje izven zakona ter skuša brutalnost opravičiti z višjim dobrim. Nato se jima pridruži Bane, dočim se škratovskega Penguina itak ni moč nikdar znebiti. Žensk pa seveda ni. Ej, nismo v kinu in to je Batman, ne Babman!
Nova fabula ni tako razgibana in dogajaška kot ona v Cityju. Osebno pa mi je bila celo bolj všeč, saj je bolj intimna. Vzame si čas in ti res omogoči, da začutiš, kaj poganja Batmana in zaradi česa je Joker tako nevaren. Škoda le, da smo imeli za oboje že toliko priložnosti, saj sta taisto dinamiko raziskovala tako Asylum kot City, pa povrhu Nolanovi filmi, ki jih pozna vsak. Še en razlog, da bi morali Warnerju Montreal omogočiti izdelavo sekvela, ne prekvela.

Umetna pamet je še nekaj, glede česar je Batman boljši od Assassin\'s Creeda. Stražarje iščeš na samem, a dajo na glas vedeti, da se tega zavedajo …

Gotham pripada Batmanu, capini!
V tem primeru ustvarjalci ne bi bili tako privezani na izročilo, ki je bolj mlinski kamen kot odskočna deska. Znova so morali denimo uporabiti znane lokacije, kot je jeklarna. Batman drugače tako kot prej svobodno jadra po mestu, se z batkljuko haklja za robove in se poteguje na strehe. Navadna hoja mu ni več v krvi, kar nekako invalidnega se tedaj počutiš, zato si na tleh kvečjemu, ko moraš tolpam preštevati rebra. Metropola je razširjena z južnim delom, ki ga s prejšnjim povezuje most, gibanje pa lajšajo teleportne točke.
Drugod Šišmiš v znani miniigrici vdira v računalnike, išče Enigmove pakete presenečenja, uporablja rentgenski pogled, tiholazno zalezuje kriminalce, izpolnjuje mnoge stranske naloge in sledi rdeči niti, ki traja blizu petnajst ur, če ne še kaj več. Nato imamo na razpolago igranje na višji težavnosti, če se ne zatopimo v dolg niz ločenih izzivov ter, prvič v seriji in razen v inačici za wii U, moštveno spletno večigralstvo.

V mestu vlada večna poltema in naletavajo snežinke. Nasploh je Origins vse prej kot vedra igra, zato ga ne kupuj, če bi rad smeh in modro nebo!

Le-tega so neodvisno od Warnerja Montreal naredili britanski Splash Damage in ima en sam način, invisible predator online. Tu se spopadejo tri ekipe, Jokerjeva in Banova tričlanska ter dvočlanska, ki jo tvorita Batman in Robin. Slednja se vihtita med izboklinami pod stropom, napadata od zgoraj, grabita in tepeta, podobno kot Batman v kampanji, dočim so tolovaji manj gibčni, a dobro oboroženi. Prizorišča so le štiri in še ta ne prav izvrstna, toda modus je zabaven in si ne zasluži grdih besed, s katerimi ga obkladajo nekateri pripadniki streljačin vajene skupnosti.

Ko greš v spopad s Killer Crocom na višji težavnosti, opaziš, da ni pridobil le na zahtevnosti, temveč en cel nov del!

Ime mi je Šerlok. Batman Šerlok.
Tako kot premočne kritike ni vreden celoten Origins. Občutek je res nekoliko drugačen kot v Arkham Cityju in posebnega napredka ni. Počneš domala isto kot prej, tako da bi lahko reč izdali kot razširitveni paket. Takisto igra ni izpiljena, saj je kljub popravkom še vedno nekaj težav s hrošči, izpadi zvoka, zaznavanjem pripenjalnih točk za kljuko in surovim dizajnom nivojev. Batman recimo ne more mimo cevi, iz katerih sika para, nima pa težav, če kasira jerbas nabojev iz brzostrelke?! Krneki. In zamerim nenehno vodenje za roko. Postranska opravila so težja, zlasti iskanje Enigmovih paketov, kjer je treba pokazati nekaj domiselnosti, recimo z lastnoročnim krmiljenjem bataranga. V glavni poti pa ti igra celo po nekaj urah še vedno servira rešitve za še tistega malo možganjenja, kolikor ga je, na primer kam pripeti špago. City je bil v tem pogledu zanimivejši in bolje narejen.
Zato pa so novi izdelovalci delali na dveh drugih vidikih. Eden je detek­­tivski, ki so se ga Rocksteady komaj dotaknili. Saj ne, da je Origins po novem resna CSIjevska avantura, toda v preiskovanje scen zločina je treba vložiti nekoliko več truda. Skenirati je treba dokaze, nakar brskati naokoli za novimi, tudi tako, da gladko vrtiš 'posnetke' strašnih dejanj naprej in nazaj. Če upoštevamo, kako se igra z nižjimi težavnostmi in stalnim namigom ponuja končanju, je to najbrž skrajni domet. V vsakem primeru detektivstvo nadkrili onega iz predhodnikov.

Rentgenski pogled uporabljaš tako pri ogledu okolice za vročimi točkami kot pri iskanju sitnob pri tiholazenju. Tu igram kot Robin v multiplayerju.

Današnji obed: kriminalna rebrca
Druga nadgradnja je tepež. Oba minula Batmana sta ga vsebovala kar precej in tudi v Origins je Netopir razbijač, ki nalomi za divizijo zoprnjakov. Vrača se patentirani dvogumbni sistem, kjer z enim knofom udarjaš in z drugim prestrezaš, izboljšave pa so subtilne. A so. Ritem je toliko spremenjen, da si moraš nanovo nastaviti možgane, k čemur največ prispevata povečana količina sovražnikov, ki te naenkrat napadejo, in izvedenci v borilnih veščinah, ki znajo kontrirati tvojim zamahom. V navezi z več mišičnjaki, strelci in ščitonosci se je Origins na normalni zahtevnosti izkazal za trši oreh kot City, dočim sta višji dve prav kaznovalni. To velja tudi za tiholazenje, ki je po naravi komajda kaj spremenjeno.
Drugačni so tudi šefovski boji. Seznam je jasen, se pravi Bane, Deathstroke, Joker in ta banda. A če so glavarske bitke prej bolj temeljile na skrivanju in trikih, na primer prostorski zafrkanciji z Mr. Freezom, so zdaj postale direktni spopadi, v katerih se s spakami pomeriš iz oči v oči. Slejkoprej pride do QTE-sekvenc, kjer se na zaslonu pokaže, kateri gumb moraš pritisniti, da se bo nekaj zgodilo. Vendar to niti ne moti, saj je dobro vpeto v siceršnje mlatenje. Bojna koreografija pa je bajna in bistveno boljša kot v obeh minulih epizodah ter si deli DNK z Metal Gear Rising: Revengeance. Vsak pač nekaj zna.
Škoda, da v drugi polovici dobimo električne rokavice, s katerimi si pot utiramo že prav preveč učinkovito, in vrv, s katero sitnobe v skrivalnih delih obešamo kar z razdalje. Po mojem so na obojem vztrajali kravatarji, da bi zadovoljili mulčad, ki terja vznemirjenje in zmago.

Pet let pred Arkham Asylumom je Bruce že Batman, a manj obrzdan in miren kot kasneje. Je pa zato Penguin tak kot vedno: majhen, podel in krut.

Sveta noč, krvava noč ...
Izvirnosti v Origins ni dosti in nenavsezadnje zna koga vznejevoljiti opusteli Gotham, po katerem se na božično noč potikajo samo kriminalci, čeprav se to poda Batmanovi osamljenosti. A igra kljub temu vleče. Po eni strani zaradi gole količine opravil, krepitve lika z nabiranjem izkušenj, metroidvanijskega nabiranja opreme, solidnega tepeža, ki je kljub slični zasnovi bistveno boljši kot v Assassin's Creedu, in surove, temačne zgodbe, ki se naposled lepo naveže na dvojec Asylum + City. Po drugi pa zato, ker so Warner Montreal pokazali, da razumejo, kaj je Batman v osnovi: detektiv in bojevnik. Nemara celo bolj kot Rocksteady.

Batman: Arkham Origins
Warner Interactive za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 244
november 2013

78