IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Dark Souls II

Vgozdu, ob tabornem ognju
Nepreglednih skyrimovskih ravnic ni, a nič v Dark Souls II ni generirano naključno in 'stopnje' rade namesto v širino segajo daleko v globino ter višave. Stalno se odpirajo nove poti v nevidene predele in ni nujno, da enega končaš, preden odpreš naslednjega. Ali da si s trenutnim docela opravil. Na kasnejši lokaciji odkriješ bližnjico do zgodnejše, na slednji so vrata za ključ iz naprednejše temnice. V danem trenutku imaš lahko odprte dostope v več območij in se po mili volji seliš med njimi. Bodisi peš, bodisi s teleportiranjem med odkritimi kresi. Ti so točke za shranjevanje položaja, obnavljanje zalog in samodejno popravilo opreme, ki se sproti obrablja.
Nekaterim starim ljubiteljem Soulsov dodano prestavljanje med og­njišči ni po volji, saj nalaganja pri skakanju med ognji trgajo zveznost. Je pa to bolj praktično, saj te je znala prej blodnja z enega konca sveta na drugega spraviti ob živce. Sploh ker so se navadni sovražniki ob vsakem počitku ob kresu obnovili. Zdaj se takisto, a jih je končno število. Ko umro dvanajstkrat, kar je lepa pravljična cifra, izpuhtijo, kar prepreči neskončno farmanje duš. Je treba več vložiti v brskanje in robo na sebi.

Ker izvedba čarovnij traja in si vmes komajda pokreten, so casterji daleč od diablovskih mašin uničevanja. Pri številnih likih so magije kul podpora.

Ljube duše
Duše so vse: podlaga za napredovanje, valuta za kupovanje in vir nervoze zaradi edinstvenega, že od začetka serije prisotnega sistema. Če umreš, izgubiš duše, ki si jih imel s sabo, in se preseliš k nazadnje obiskanemu kresu. Nato imaš priložnost, da dotično izgubljeno zalogo duš pobereš, če se prebiješ do kraja smrti. Ako pogineš, preden ti to uspe, gredo vse tiste duše po zlu. Ostanejo pa ti nabrani predmeti, odprta vrata se ne zapro in šefi ne oživijo. Pozicija se samodejno shrani v en in le en prostorček, tako da save/load mahinacije odpadejo.
Zato se moraš nenehno odločati, ali bi bilo bolje še malo napredovati ali vrniti se h kresu ter se teleportirati v vas Majulo, kjer si dvigaš statistike in trguješ. A ob dotiku kresa potolčeni navadni sovražniki oživijo, kar pomeni, da jih boš moral naslednjič med raziskovanjem spet pobijati. To bo pomenilo novo tveganje in ob­enem priložnost za krepitev. Prijem je genialen in ustvari vzdušje, kakršnega drugje ni. Res je le, da je tokrat zaradi omejene količine sovražnih oživetij in možnosti skakanja med kresovi krutost na­če­loma manjša.

Takele moraste nakaze te pričakajo v lokacijah, navdihnjenih s klasičnimi basnimi in modernejšo, temačno fantazijo. Bodi pripravljen na veliko crkotov.

Kar pa ne pomeni, da je igra postala lahka. Vse prej kot. Za Souls tipična brca v zobe je, da po vsaki smrti izgubiš del energije, ki se ti obnovi, in sicer tja do polovice. Tako imaš dokaj hitro le še pol življenjske črte. Kar nekaj ur je tako, dokler ne odkriješ prstana, ki to omeji - bolje, da ga ne zgrešiš. Drugi način, da se rešiš sitnosti, je raba kipcev, ki te vrnejo v človeško obliko in maksimirajo zdravje. A ko naslednjič crkneš, boš spet zombi in počutje se ti bo vnovič jelo slabšati. Pazi, kipcev ni neskončno!
Lahkotnost nadalje v kali zatrejo ne tako redki ploščadarski vložki, kjer je tvoj lik vse prej kot gibčen in spreten. Bodisi je treba oprezno pasti v globino na ozko brv, pri čemer en sam napačen korak pomeni strmoglavljenje v nepovrat, bodisi moraš med tekom sko­čiti s klikom gobice. Pozabi, da bi bilo to uporabno za karkoli drugega kot nove priložnosti za globoke padce na robove prepadov, kjer so nameščeni poželjivi predmeti v obliki svetlečih točkic. Sicer ne veš, kaj tam je, a bodi po frpjsko preklet, če se boš obrnil in šel! Seveda ne misli, da je vsaka vabljiva lučkica nekaj sila uporabnega. Včasih gre za kako slastnost, na primer dodatne duše ali nadmočen kos opreme. Drugebodi pa prejmeš tak drek, da pisano pogledaš in dizajnerjem tiho onegaviš mamo. Na drugih koncih je tvoj sovražnik tema, ki jo je treba odgnati z baklo. Ta zaseda eno od rok in če jo pospraviš, se znajdeš v rogu. Zato je primerno prižigati žerjavnice na poti, ki ti nato kažejo pot v zatočišče.

Ena temeljnih lastnosti sovražnikov je, da imajo dokaj ozko področje zaz­na­vanja nevarnosti. Čeprav ni pavze, lahko tako najdeš varno pribežališče.

Kvaliteten tresk po gobcu
Vsakdanježa najbolj odžene bojevanje. Le-to je v marsikaterem sodobnem erpegeju poenostavljeno, Souls pa spomni na davni PCjev hitič Die by the Sword, ki se je postavljal z realizmom. Leva roka drži ščit, desna orožje, kar je mogoče instantno menjavati in tako imeti več konfiguracij. Ker lik gledaš od zadaj, imaš boljši pregled nad okolico kot iz prve osebe. To je bistveno, zakaj kleč boja ni v udrihanju ali maničnem pro­že­nju uro­kov, marveč v previdnosti in obvladovanju prostora. Praktično noben sovrag ne bo priletel nadte, mahal s krepelcem, delal kombinacij tipa God of War ali te obsul z ognjenimi kroglami. Posledično je tvoje gibanje počasno, premišljeno, z dosti kroženja okrog zaklenjenega (locked on) sovraga, nastavljanja ščita in rabe okolice, kot so drevesa, stebri in prepadi, kamor je moč koga pahniti ali sam omahniti vanje. Toda veliko kanalj te je sposobnih ubiti z enim počasnim, a silnim udarcem. Če je nasprotnikov več, na primer trop krastavih podgan, jih je nujno držati v vidnem polju in z desno gobico menjavati med njimi, odvisno od tega, kaj počno. Drugače ti požro ledvico in je sploh ne zalijejo s chiantijem, robavsi.
Nadalje potrebuješ vzdržljivost, naj bo za zamah s sabljo, nastavljanje ščita, premet, proženje loka ali copranje. Se ob­navlja, vendar je hitro zmanjka, sploh če se dosti valjaš in dobivaš močne udarce po ščitu. Če imaš slabo opremo, malo vzdržljivosti in / ali slabo držo (poise - izredno pomembna statistika!), se pod napadi hitro opotečeš, zaradi česar postaneš ranljiv. Pitje zdravilne tekočine, ki se ti obnovi pri kresu, je počasno, zdravilni uroki še bolj in celo drobljenje tešilnih kristalov v roki traja. Liki, ki ne stavijo na obrambo, oklepe in ščite, pa se morajo še bolje znajti v prostoru oziroma naštudirati prestrezanja (parry) ter zabadanja od zadaj (backstabe), ki so težja kot v Dark Souls.
Ključna lastnost boja ni v kaki ceneni krvavosti in nazornem odpadanju udov, marveč v tem, da znaš ukrepati v pravem trenutku na pravi način. Če to pomeni en zamah na dve minuti kroženja, izmikanja in blokad, naj bo pač en zamah. Šele ko imaš čisto priložnost, kar se zna meriti v sekundah in centimetrih, podeli žestoko klofuto.

Saj nisi mislil, da bo šlo brez strupenjaškega insekta, kaj? Levo spodaj vidiš instantno prilagodljivi nabor opreme, med njo bistveni zdravilni flaškon.

Dark Souls II
From Software / Namco Bandai za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 249
april 2014