IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » The Lego Movie Videogame
The Lego Movie Videogame

LordFebo da Batmanu ravbarsko, on se vrne z zlato kocko in novimi gatami.

Strički in tetke, ki skačejo, burleskno pretepajo druge plastične figurice in razsuvajo kockaste objekte, iz katerih špricajo srebrni in zlatki čepki - kaj je to? I, kaj neki, jara kača Lego iger od ang­leškega razvijalca TT Games. Kar se je pri­čelo z Vojno zvezd in se nadaljevalo z Indyjem, Batmanom, Harryjem Potterjem ter Gusarji s Karibov, se nikakor ni zaključilo s Prstanovo druščino in Marvelovimi junaki. The Lego Movie Videogame je že štirinajsti naslov v nizu lahkotnih in humornih akcijad po najbolj znani danski blagovni znamki.

Tipičen legoigerni prizor: iz vsega razsutega letijo cekinčki, skozi nivoje pa se je treba prebijati s sodelovanjem likov. Vitruvij bo v držalo na pročelju zalučal palico, Žverca se bo po njej zavihtela na streho in razvila lestev, da bo Emmet lahko razbil ploščo na nadstrešku s pnevmatskim kladivom, nakar bo mag iz delčkov udejanjil most. Kasneje vodimo pol ducata junakov, vsakega s svojimi sposobnostmi.

Pa so se za licenčno igro po izvrstnem licenčnem filmu z mnogo vključenimi licencami še posebej potrudili in ustvarili temu primeren igralski presežek? Niti ne. Špil kljub nekaterim na papirju izpostavljenim novostim ne dela koraka naprej ne v strukturi, ne v načinu igranja, ne v samem dogajanju. Kar je konec koncev pričakovano, saj je bilo ča­sa malo. Vsebina filma se je namreč zbistrila šele pred pol leta.

Že videna plastična solidnost in igralnost
Sam po sebi izdelek ni slab in ohranja vse kakovosti serije. Prikupil se bo vsakomur, v prvi vrsti pa je barvita, raznolika poskakovalščina namenjena mladičem, ki so si rav­no ogledali Emmetove karafeke na filmskem platnu. Tako se lahko še sami preizkusijo v mlatenju po robocopih z oranžnim gradbincem, Žverco, Batmanom, Vetruvijem in Ro­go­muco. Ter v hopsanju skozi poznane teme, kot so gradbišče, stari zahod in mavrično mesto. Zoprnih delov praktično ni in težavnost je zavoljo nekaznovanja napak nizka, zato je joypadiranju kos še osemletnica. Dodatno draž otrokom kot vselej prinašata zbiralništvo preoblek in cekinčkov ter naknadno odkrivanje na videz nedosegljivih mest in skrivnosti, ki vlečeta mnogo dlje od zgodbovnega zaključka. A premika od preteklih mehanik ni, prav tako ne posrečenih novosti.

Določene akcije znotraj osnovne kampanje niso dosegljive, temveč so dodatek za kasnejše iskanje skrivnosti. Figurica kipa svobode recimo prižge ognjemet, ki prinese en košček v zbirateljskem mozaiku. Vanj sodijo načrti za dodatne strukture in zlate kocke z različnimi bonusi, od katerih so najpomembnejši množilniki pobranih čepkov. Le na tak način je moč nabrati milijonske kvote za odklep vseh likov. Niso pa te skrivnosti in dosežki neka velika nagrada.

Še bolj je poudarjeno sodelovanje med liki oziroma njihove številne edinstvene lastnosti, kot so babini visoki skoki, Šišmiševa kljuka na vrvi, Emmetovo razbijanje betona in astronavtovo hekanje računalnikov. Zato je preklapljanje med njimi stalnica, določene dele pa lahko tradicionalno rešimo šele ob ponovnem obhodu s prej nedosegljivimi junački. Škoda, da je način za premagovanje ovir praviloma en sam, saj bi sedlo manj ukalupljenosti in premočrt­nosti.
Kao noviteta je delitev strič­kov na 'master builderje', ki iz okoliških kosov samostojno zložijo skulpture, in one, ki umejo sestavljati le po navodilih. Vendar ne gre za kompleksnejši igralni dodatek ali celo ustvarjalni vtičnik, marveč le za novo interakcijo z okolico, ki je stvar enega stiska gumba. Boljša popestritev je par strelskih delov na tračnicah in središča posameznih svetov, ki delujejo kot male miroljubne peskov­niške stopnje.

Kot je običaj v legoigrah, se drugi igralec lahko kadarkoli priključi, nakar prek dinamično razdeljenega zaslona sodelovalno napredujeta. Tako fotr pomaga malemu ali pa drugi plošček poprime naključni obisk. Bi si pa zaradi občasne slabše preglednosti želel v tem modusu opcijo za bolj oddaljeno kamero oziroma da ima vsak igralec manjše, a širše okno, vsaj 4:3.

Stopnje so dovolj razgibane tako po videzu kot igralno. Nekatere so skorajda take kot v rail shooterjih, recimo tale adrenalinska cesta, ki spominja na prizor iz Matrice, Žverca pa deluje kot Tinity. Nekaj spretnosti se mestoma že zahteva in kak skok jezljivo ponavljaš večkrat. Toda ker umrčkanje ne stane praktično nič in si instantno oživljen na kraju nesreče, o težavnosti ni govora. Lego igre so zelo prizanesljive.

Za deco in joypad
Čeprav so predeli razširjeni in imajo liki mnogo frišnih duhovitih izustkov, se špil strogo drži rde­če niti filma, kar se otrokom gotovo dopade. Vseeno pa sta domiselni zgodbovni okvir in temeljno sporočilo o uporabi sestavljalske domišljije izostala. Najbrž zato, ker bi se to v igri, ki ne omogoča nikakrš­nega prostega sestavljanja, zdelo precej licemersko. No, ciljne publike to ne moti, kot tudi ne (pre)podobnost s pre­tek­limi poglavji in nesramno kopiranje elementov iz Lego City Undercover, ki so ga izdali le za wii U. Še sam sem užival do te mere, da sem vsebino skorajda do kraja odklenil najprej na PCju in nato še na playstationu. Razlog za privlak je kratkomalo v tem, da avtorjem celo po takem številu istokopitnic uspevajo dovolj kakovostno izdelani in raznoliki nivoji, katerih ust­roj spodbuja vnovično preigravanje. V tem pogledu jim gre vsekakor velik bravo.

Prizorov iz filma je presenetljivo veliko, kar je sicer dobrodošlo, a obenem ti izrezki kažejo razliko med videzom obeh svetov. Na eni strani je visokoproračunska realistična slikosučna grafika, ki deluje, kot da so korakoma fotkali prave kockice – na drugi pa pretirano gladek, neteksturiran in osnovno senčen izris igrinega pogona. Mar najnovejši hardver leta 2014 ne bi bil sposoben vernejšega prikaza? Govora je vendarle o plastičnih kockah, ne o dlakah, travi ali ognju. Menim, da je narekovalec podobe najnižji imenovalec, playstation vita. Zato na PS4 ali PCju igra ni videti prav nič lepša.

Vsaka od petih tematik ima lastno minisredišče, kot so mesto, kavbojski zaselek in poslopje Lorda Biznisa. Še zdaleč ne gre za velika področja, kakršni imata Batman 2 in City Undercover. Vseeno pa ti deli vsebujejo nekaj dodatnih skrivnosti in nalog v slogu iskanja izgubljenih mačk ter bančnih tatov. Opravljanje seveda terja različne veščine, zato smo jim kos šele, ko imamo vse osrednje like. Najbolj se pri raziskovanju odrežejo letečneži Superman, Wonder Woman in Green Lantern, ki odpravijo potrebo po skakanju.

Če imate pri hiši konzolo in mladega navdu­šen­ca oziroma navdušenko nad znamenito igračo ter filmom, nakup svetujem. Vsekakor je to igra za igralni ploš­ček, kavč in velik zaslon, saj otroci praviloma ne sodijo v računalniški kotiček. Bodo pa morali razvijalci naglo nekaj storiti za prevetritev svoje mini­zvrsti, katere šablona se v resnici prenateguje. Letos namreč pridejo še najmanj hobit in škratje, če ne še nindža kornjače. Poleg nelinearnosti in večje nagrade za iskanje skrivnosti, zahteva nadgradnjo pretirano 'raču­nal­niška' grafika. Film je legoidno podobo postavil par nivojev više in z nastopom novih konzol bi se premik spodobil tudi v interaktivnih inačicah.

Igranje je hitro osvojljivo in priložnostno, saj lahko kdorkoli kar tja v tri dni skače in radostno razsuva ogromno objektov. Za destruktivnost je kot nalašč podivjana in ogenj bruhajoča Rogomuca. Ko najdeš zlate kocke, ki čepke množijo, gredo le-ti hitro v milijone.

The Lego Movie Videogame
PS3 / vse ostalo za xbox 360, playstation 3, playstation 4
objavljeno: Joker 248
marec 2014

73