IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Splinter Cell: Blacklist
Splinter Cell: Blacklist

Sneti je vnovič Samo Ribič. Njegov največji sovražnik ostaja žarnica.

Sam? Saaaaam! Pa kje si, stari?! Dolgo se nisva videla, nič manj kot sedem let. Vse od tvojega zadnjega podviga, ko si bil v Double Agentu jeziček na tehtnici med agencijo NSA in redneckovskimi teroristi. Ja ja, vmes je prišel Conviction, ampak saj veva, da v njem nisi mogel nastopati ti. V tem klavskem pohodu, ki je poenostavil tiholazenje in te prisilil, da si postal klavec ter pretepač, je imel glavno vlogo nedvomno tvoj zlobni brat dvojček!
Po maščevalnem pohodu, ki ni bil najbolje sprejet, je avtorje srečala pamet in so Blacklist naredili v skladu s starimi zapovedmi. Zato vnovič izrekam dobrodošlico kibernetskemu nindži Samu Ribiču, udejanjenem po izročilu. Pajku v mreži, očesu v temi, vzdihu med šuštenjem, muhi na dreku, lastniku najmoč­nejših kolen vseh časov in kar je še te dvomljive poetike. Ničesar posebej novega nam ne prinašaš v dar, vendar te je lepo znova srečati v polni obliki.

Bolj kot je stražar sumničav, bolj se polni beli pokazatelj nad njim. Ko se spremeni v rde­če­ga, so te odkrili in na tvoji zadnji poziciji bo os­tala bela silhueta. Beri: premakni rit, pa hitro!

Dobermani z napako
Čustvena žvarovina iz Convictiona, ko je Fisher pozabil na profesionalnost in objajčil hčerkine morilce (so bili res, hmm?), je preteklost. Samotarskega volka predsednica vpokliče kot vodjo Četrtega ešalona, ki mora ustaviti konkretno grožnjo Združenim državam. Če le-te ne bodo umaknile vojakov iz vsake bližnje­vzhodne luknje in azijske češplje, bo Amerika do­živ­lja­la udarec za udarcem. Na domačih tleh!
Medtem ko gmajna panično tvita in se obveščevalske službe vrtijo v krogih, Sam s sodelavci na krovu letala Paladin širom oble zasleduje skrivnostne Inženirje ter razpleta klobčič. Temu ustrezno se prelevi v mrkogledega zajebanca, ki ga sovražnega generala ni sram izsiljevati s smrtjo žene in otroka, da bi opravil delo. To pa je v končni fazi preprečiti vojno. No, ljudi vseeno ne muči, saj je nameravani element ljudi preveč razburil, in z njihovimi zobovji ne preureja več okolice kot v Convictionu.

SC: Blacklist ne pozna ulic, polnih ljudi, kot Hitman, temveč je intimna izkušnja, kjer predatorsko loviš izoliran, nemočen plen.

Čeprav zgodba v nekaterih pogledih spomni na televizijsko serijo Homeland, se z dvomi v junake in pravičnost domoljubnih pesti ne ubada toliko. Fisher, ki je dobil soliden nov glas (mlajši Eric Johnson namesto 63-letnega Michaela Ironsida - oba sta Kanadčana, tako kot izdelovalci), se sicer mora spopasti z nekaj osebne drame in dvoma v inštitucije. Toda na kraju ni vprašanja, da je povsem kul, če Američani za zaščito svojega naroda letajo po svetu, vpadajo v veleposlaništva ter mitraljirajo avtoceste. Jeklene pesti pač nimaš zato, da se z njo čohaš za ušesi, marveč da z njo treskaš po zobeh sovražnike demokracije & svobode, oo-rah! Bolj je izpostavljeno to, da jo lahko od iste roke skupiš sam, kajti Sam in njegova ekipa niso poslušni kužki. Pripoved tako nosi zametke protivojnih sporočil, napetost pa prispevajo trenutki, kjer mora Fisher odločitve sprejemati po svoji volji.

Dimne bombe v tem primeru nisem vrgel jaz, temveč sovražniki, ki te znajo zaradi očal opaziti v temi. Prav tako se boš razkril, če tipa pod merkom zgre­šiš. Recept za izogib temu je enostaven. Ne zgreši.

Mrka Ančka na letalu
Žal tega ne počneš sam, kajti misije lahko le poženeš, ko so ti dane, ali jih začasno odložiš. Prav tako je pot, ki pelje skozi glavne misije, linearna, kar je zamujena priložnost. Navsezadnje sediš v avionu in bi lahko imel več svobode. Po drugi strani pa je Paladin vz­dušno prizorišče, po katerem se sprehajaš kot po ladji v Mass Effectih in se meniš s kameradi. To so stasita obveščevalka Anna 'Grim' Grímsdóttir, ki ji nordijska kri daje ruse lase in srdito nrav, zamorski agent Briggs, ki ti fizično pomaga na odpravah, ter raču­nal­niš­ki frik Charlie, ki ti aj-fon s hekanjem v treh sekundah spremeni v svoj-fon. Čeprav o sebi ne znajo povedati dosti, se obnašajo življenjsko. Predvsem pa ponudijo vsak svojo serijo specializiranih stranskih zadolžitev. V Charliejevem nizu se je treba ubraniti valov napadalcev, v Anninem cilj opraviti, ne da bi te opazili. V teh nalogah naletiš na prizorišča, na katera drugje ne, in na dvojna vrata, ki jih v solo ne moreš odpreti, marveč za to potrebuješ soigralca. Le z njim tako odkleneš alternativno pot skozi odpravo.

Stilistično je igra resnično nadmočna. Na stene projicira navodila za misije in dele animacij, da je vse skupaj videti kot napreden film.

Nekatere od teh neobveznih štirinajstih misij lahko opraviš sam, toda vse so namenjene sodelovalnemu igranju na eni konzoli v razdeljenem zaslonu ali po spletu (inačica za PC splitscreena nima) za dve osebi. Vidiš jih na karti sveta, ki istočasno gosti tekmovalno večigralstvo, v katerega brezšivno skačeš in se nato vračaš v Paladina. Lastniki piratskih kopij oziroma oni, ki niso povezani v splet, so zaradi takega dizajna ob dobršen del izkušnje. 
Vsakršno udejstvovanje prinaša denar, ki ga frpjsko vložiš v boljšo opremo. Bodisi za samotarstvo, kjer krepiš Sama, bodisi za multiplayer, kjer nadgrajuješ veteranom serije dobro znane sprte vohune (spies) ali najemnike (mercenaries). V Fisherjevi vlogi kupuješ vedno boljši triočesni nočnogled, ki zna spočetka le predreti temo, nakar 'vidi' skozi zidove in zaznava stopinje, stišaš obleko, nabaviš leteče vozilce brez posadke na daljinsko, ubodeš boljšo pištolo, štuc za omamljanje nadomestiš s samostrelom in tako dalje. Ko se tako krepiš, postajajo stranske misije, ki so se sprva zdele nemogoče, vse manj nepremostljive, s čimer si še bolj napolniš proračun.

Kultni vizir s tremi lečami spočetka nudi le zeleno osvetljevanje. Nato postane ZF-onegaj, ki v stenah vidi cevi in onkraj njih tolovaje.

Splinter Cell: Blacklist
Ubisoft za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 242
september 2013

84
okvirčki:

Vohun ali najemnik?


 
 
 
sorodni članki