IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Fuse
Fuse

Atomska fuzija? Ne, hvala. Case se bo še naprej grel na pelete.

Res ne vem, kako naj si razlagam besede Teda Prica, šefa kovačije Insomniac. Po njegovem je Fuse sveža riba v morju ziheraških nadaljevanj in nekaj korenito drugačnega od tega, kar smo igrali v zadnjih petih, šestih letih. Po mojem pa je špil slabokrven klon Gears of War s suhoparno štorijico in generičnimi liki, v redu grafiko in zvokom, kvečjemu solidno kampanjo ter kooperativnim igranjem, ki je bistveno bolj zanimivo na papirju kot v praksi. Kdo ima prav?

Dva deca, dve babi
Posebnost, na katero namiguje Price, se v prvi vrsti nanaša na dejstvo, da nadzoruješ štiri like z različnimi futurističnimi orožji in sposobnostmi. Med njimi poljubno preklapljaš v vselej dostopnem meniju. Če igraš sam, za kamerade v danem trenutku skrbi silicij, na pomoč pa lahko kadarkoli priskočijo lokalni ali omreženi kolegi oziroma ti njim.
Zgodbica o skupini operativcev, ki mora zlobni najemniški organizaciji Raven preprečiti, da bi se dokopala do čudežne substance fuse, je kilavo opravičilo za to, da protagonisti v uvodni od skupno šestih misij kampanje prejmejo kulske pokalice in se lotijo čiščenja neskončne zalege sovragov. Mišičnjak Dalton vihti krepelo, iz katerega zraste pravokoten energijski ščit, ki njega in soborce ščiti pred izstrelki ter sovrage s sunki spreminja v čežano. Temnopolti Jacob si lasti snajperski lokostrel, ki nasprotnike v alternativnem načinu rabe ovije v plamene. Uporniška Izzy je opremljena z brzostrelno puško, ki capine mutira v nemočne kristalne kipe, ti pa se ob snidenju s svincem razletijo na prafaktorje. Podobno učinkovita je palica smrti vitke Naye, ki tarčo ob zadostnem številu zadetkov posrka v črno luknjo in poš­ko­duje bližnje capine. Vsak agent je opremljen še z dvoročno (mitraljez, snajpa, pumparica) in enoročno pokalico (pištola, uzi) ter granatami.

Enforcerji za sabo pustijo težka orožja, ki jih je moč pobrati, mestoma pa rokuješ tudi s fiksnimi strojnicami. Oboje ni nič posebnega.

Orožarski nabor niti ni slab, ampak od avtorjev, ki so nam dali Ratchet & Clank in Resistance, sem pri­ča­koval bistveno bolj samosvoje, zanimive in hecne morilske pripomočke. Z vlaganjem veščinskih točk, ki jih prejmeš ob stopenjskem napredovanju, je orožjem moč izboljšati osnovne lastnosti, like pa nadgraditi z unikatnimi talenti, denimo nevidnost, odlaganje ščita in lučanje posebne boje, ki ustvari zdravilno polje. Kasneje četverica zaobvlada rokovanje z moč­nej­šimi ročnimi bombami, proti koncu pa vsak heroj razvije fuzijo, ki mu začasno podari nesmrtnost in neskončno zalogo streliva. V posamezne veščine lahko vložiš dva ali tri punte in jim s tem še nekoliko povečaš učin­ko­vi­tost. Gre za spodoben seznam talentov, a nič takega, s čimer se ne bi srečali v mnogih preteklih tretje­osebnih rešetalkah z arkadnim pridihom.

Nayina nevidnost je daleč najbolj uporabna veščina v igri. Zelo prav pride pri neštevilnih šefih, kjer je smisel rešetanje šibkih točk.

Iz arene v areno
Akcija je spočetka solidna, kajti osnove polkrožnega skupinskega bojevanja v arenah so Nespečniki naštu­di­rali. Liki so odzivni, skrivanje za gradniki okolice deluje, kot se šika, neproblematično je slepo in natančno streljanje ter metanje granat. Ob premikanju iz enega strelskega scenarija v drugega, kjer se v grobem spreminja le okoljska tematika (podzemni laboratorij, džungelski kompleks, zasnežena gora, vesoljska postaja ...), pa se dvomi porodijo nek­je na tretjini približno sedemurne izkušnje.
Takrat se začneš zavedati, da bo špil le izjemoma postregel s spopadi, v katerih boš primoran napredno sodelovati s sotrpini. Če Fuse igraš z živimi pajdaši, je malenkost drugače. Tam pride do izraza flankanje - napadanje z boka, ki je med solerskim igranjem bistveno manj priporočljivo, saj si ga prisiljen izvajati kar sam. Soborcem namreč ni moč dajati ukazov, zato si prepuščen (ne)milosti umetne pameti. Pri streljanju in iskanju zavetja se ta še znajde, shizofreno pa se pomagači vedejo pri časovno pogojenem oživljanju obnemoglih. Do ranjencev, vključno s tabo, pogosto tečejo brez trohice smisla za preživetje in še sami podležejo sovražnemu ognju. Ob naslednji priliki se kam zataknejo in te pustijo, da izkrvaviš. Bentenje ne izostane.

Podobno mlačen vtis pusti sovražna soldateska. Je raznolika, saj se te lotijo običajni in ostrostrelski vojaki, ki se z raketnimi nahrbtniki selijo sem in tja, ter specialci s ščiti proti izgrednikom. Dalje nevidneži, ki se ti prikradejo za hrbet in te davijo, elitniki, ki podložnikom krpajo rane, ter več vrst robotskih enforcerjev z ranljivo točko na hrbtni strani, opremljenih z metalci plamenov in raket. Na višji težavnostni stopnji z njimi ni heca. Vendar so skoraj brez izjeme ob­čut­ljivi na surovo strelsko moč, ki je udarni četverici ne manjka. Dalton v teoriji najbolj zažiga od blizu, Naya in Izzy s srednje, snajperski Jason z velike razdalje. V praksi pa so junaki po strelski učinkovitosti čisto preveč poravnani. Za preklapljanje med njimi se zato odločiš bolj kot ne takrat, ko ti pri enem zmanjka streliva.

Vedenjske čudnosti silicija pridejo najbolj do izraza v načinu echelon, kjer po petem, šestem valu sovragi ne poznajo več milosti. Brez timskih perkov, ki jih odkleneš ločeno od veščin, tenko piskaš celo v družbi živih kolegov.

Nespoj elementov
Fuse se izkaže za povprečno akcijsko tretjeosebnico s štirimi glavnimi liki, ki jo je še najbolj priporočljivo igrati s kolegi iz mesa in kože. Najraje v načinu echelon, kjer je smisel v pre­ži­vetju zaporednih valov sovragov in se ga je pametno lotiti s spodobno razvito druščino, saj težavnost hitro narašča. A niti v co-opu igra ni prav dobra, dočim jo lahko mirne duše opustiš, če te take sorte udejstvovanje ne privlači. Pa brez zamere, Teddy.

Fuse
Insomniac / EA za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 239
junij 2013

65