IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » NBA 2K13
NBA 2K13

Snetiju se počuti, kot bi zadel trojko s sredine igrišča: NBA 2K je razhroščen!

He shoots, he SCOOORES! Končno normalen šut z razdalje, ne da bi moral bezati drsnike! Končno brez gomazeče prerije hroščev ob splovitvi! Končno zares tekoča, s spoštovanjem ob­rav­navana elektronska košarka!!!


Okej, mogoče ne končno, saj je serija NBA 2K dolgometražna in je dostavila že dosti odličnih delov. Žal pa sem pod vtisom lanske izdaje, ki jo je na PCju iznakazila žu­žel­čnjad in v večigralski obliki kljub zaplatam ni zaživela. Na PS3 in xboxu 360 je bilo malo bolje in patchi zanju so prišli prej. A tudi konzolni inačici sta bili daleč od idealnih. 
Zato je tolikanj bolj razveseljivo, da je 2K13 tisto, kar bi morala biti dvanajstica. Prelomnosti ni, saj gre za zdaj že konkretno star pogon. Tudi modusi so varni, brez presene­čenj, kakršen je bil Jordanov izziv v 2K11. In cena je bolj konkretna, za PS3 in X360 šestdeset evrov in za PC petintrideset. A za to dobiš speglan, moderen izdelek brez več­jih pomanjkljivosti in moljev.

V modusu MyPlayer opaziš dosti izboljšav(ic), od pogovorov s trenerjem do opaznejših statistik, zlasti tistih, ki se tičejo atletskosti.

Gimme a Y, an E, an S! 
Takoj opaziš, kako gladka in dodelana je postala ta virtualna košarka. V motorju so resda stare hecnosti, na primer okornosti tedaj, ko bi rad hitro premaknil žogo; nerodnost košarkašev, ko izgubijo okroglo usnje; in še zmerom ne povsem dodelan stik med telesi. To je itak sveti gral košarkaških iger, kajti basket je kontakten šport in simulirati številne detajle, ko se en prešvican korpus drgne ob drugega, je težko. Kot kaže 2K13, je izven dometa te generacije košarkaščin. 
A po drugi strani je ta plat izvedena najbolje doslej in je glede na realnost že kar na nivoju. Nevidni 'zidovi' okrog igralcev so preteklost in zelo so pomembni pozicija, teža, inercija ter statistike. V obrambi lahko nas­protnika kriješ zgolj s prisotnostjo ob njem in rahlim usmerjanjem. To je posebej vidno v raketi, kjer moraš zvito predvidevati, kam se bo napadalec usmeril. V napadu pa se trudiš izkoriščati svoje prednosti – masivnost, hitrost, spretnost preigravanja. Velike prednosti so sedaj izražene v obliki petdesetih značilnih sposobnosti. Nekateri postanejo v zadnji četrtini močnejši, drugi uživajo v kucanju prek branilcev, tretji se odlikujejo pri postavljanju blokad.  

Ulični basket Blacktop ti omogoča, da na linijo popelješ lastnega košarkaša, tako proti naključnim ljudem kot prijateljem v čakalnici.

Dribling je sceloma pripet na desno analogno gobico, dočim mečeš z gumbi ali s taisto paličico, če ob njej tiščiš L2. Niz potez je dolg, saj lahko žogo tapkaš med nogami, se z njo sučeš in še marsikaj. Je pa treba biti za pravilno izvedbo precizen, saj že malce drugačen ukaz z desno gobico botruje nečemu tretjemu. Nemara je potez celo preveč. To hkrati pomeni, da polne globine ne boš izkusil brez joypada. Na srečo je zdaj mogoče obilneje prekinjati animacije, ko se začnejo, na primer polaganja ali prekladanja okroglega usnja. A ne vseh, tako da še vedno pri­haja do situacij, ko se tvoj košarkar loti ne­česa in ga ne moreš prepričati, naj neha.

Pred tekmo gledaš zdaj že utečene prizore s parketa, ki so strašljivo življenjski. Med njo pa se navdušuješ nad odličnima komentatorjema.

Džej Zi in da house! 
Pač zapuščina, ki je vidna tudi na obilnem seznamu modusov. Igraš lahko posamične tekme, končnico ali sezono, sestaviš ekipo, vzameš obstoječega NBA-zvezdnika ali ust­va­riš novega, s katerim greš na draft, greš v spodoben tabor za urjenje, poženeš direktorsko-igralski Association, ki je mogoč tako samotarsko kot nalinijsko, se greš ulični basket (Blacktop – 1v1 do 5v5, do 21 točk) ali pod okrilje vzameš številne klasične postave. Med njimi sta obe najbolj slavni olimpijski ekipi, Dream Team iz 1992 z Jordanom, Birdom, Magic Johnsonom in Bark­ley­jem ter aktualno z Durantom, Bryantom, Jamesom in ostalimi. Povsod nabiraš cekin, s katerim si kupuješ fensi superge in kape. Predvsem pa z njim razvijaš navideznega športnika, ki mu lahko pripišeš tudi značilne sposobnosti. Njegove lastnosti se morejo zdaj shranjevati v oblakovni strežnik. 
Okus sicer kvari posiljevanje z 'moštvom' silebritijev tipa Justin Bieber, ki imajo ratinge 97, ter z repanjem producenta Jay Zja, ki se pojavlja v vsakem tretjem kadru. A oboje odpustiš, ko vidiš, da nalinijstvo dejansko deluje, naj gre za rangirane (tudi blacktop!) in nerangirane tekme do pet na pet z mož­nost­jo direktnega povezovanja s prijatelji. Gladkost je dobra in grafika se na spletu opaz­neje ne poslabša, le pripraviti se moraš na poplavo Heatov in Lakersov. 
Nasploh se neugodnosti dodobra raztopijo v morju kakovosti: brutalnih zabijanjih, dvoranskem vzdušju, izvrstnem komentarju, superiornih posnetkih akcij in kom­­pleksnosti dogajanja. Tempo popolno odseva NBA, da se igrati tako ob­ram­bo kot napad, pika na i pa so mnogoteri detajli. Od tega, kako zna igralec v protinapadu elegantno med obratom nazaj sprejeti žogo, ne da bi se ustavljal, do drobnih koscev animacij, ki omogočajo svilnato gladkost akcij. Enako hvalim pamet tako nasprotnikov kot sotrpinov, ki gredo brez taktičnega zapovedovanja pod koš, postavljajo bloke in tako dalje. 
Špil res ne uvaja velikih novosti, ne v igranju, ne v načinih, kjer bi sedlo kako tekmovanje v trojkah. A če je bog v podrobnostih, je 2K13 Odin. Eem, Jordan.

NBA 2K13 omogoča razrešitev žgoče dileme: je boljši Dream Team \'92 ali Team USA 2012? Po mojem ni dvoma. Caruje prvi.

 

NBA 2K13
2K Sports za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 232
november 2012

84

sorodni članki