IGROVJE
stranka » igrovje » PSP » Valkyria Chronicles 2
Valkyria Chronicles 2

Raveer

Že dve leti je od izida visokoproračunskega prvenca na PS3 (J185, 89), ki je bil upravičeno proglašen za enega najboljših naslovov 2008. Kaj ne, ko pa si je ta taktična frpjka lastila vrhunsko podobo, lepo izvedbo ter posre­čen spoj taktičnih prvin s tretjeosebnim streljanjem. Kupcev, ki so čislali drugačnost, sicer ni bilo obilo, a dovolj, da Sega udejanjila nadaljevanje. Če­prav bolj ziheraško.

V sodelovalnem načinu je dobro imeti slušno komunikacijo za uskladitev napadov. Tako streljajo vsi vojaki na kupu, vendar točko pokuri le en igralec.

Serijo so zaradi cenejšega razvoja prestavili na PSP. Celično senčena grafika ostaja in čeprav ni tako poetična, še vedno izgleda fantastično. Nadalje so zaradi šibkejšega hardvera predrugačili igralno površino: zemljevide so razbili na podenote, med katerimi se premikamo z zavzemanjem baz. A težava je v zgodbovnem podrejanju japonskemu trgu, kjer se prvenec ni dobro odrezal. Tokrat namesto pocukrane, a hkrati temačne štorije dobimo večkrat pocukrano, z animejskimi klišeji naphano tinejdžersko šolsko dramo, v kateri nas­to­pajo zoprni protagonisti. Resnost in odraslost bi zaradi vojne tematike bolj sedli. 
Po koncu druge vojne državica Galija pade v državljanski spopad. Ker je dr­žav­na vojska v razsulu, se v vojni vihri na strani vojvodinje znajdejo kadeti aka­demije Lanseal. Namesto poglavij v knjigi je dogajanje sedaj razvrščeno po mesecih šolskega leta, kjer je treba za napredovanje opraviti določeno število obveznih misij. Vsak mesec imaš poleg ključnih na voljo množico dodatnih odprav, ki rabijo grindanju ali vsebujejo poseben kos opreme. Akademija je ob­enem navigacijski meni, skozi katerega uriš pripadnike in nadgrajuješ oklepnike ter oborožitev. Seveda ne gre brez dru­že­­nja, kjer s spremljan­jem tračastih skečev in re­ševanjem neobveznih kvestov večaš povezanost ekipe.

V vsakem kampu je moč enoto pospraviti na varno brez kazni. Na terenu te ta poteza stane eno točko.
 
To sestavlja pet osnovnih poklicev: izvidnik, napada­lec, bazukaš, inženir in oklepljen tehnik. Razlikujejo se po količini akcijskih točk, odpornosti na izstrelke in vihtenju orožja. Glede na enico manjka ostrostrelec, ki je odslej ena od specializacij izvidnika, nov pa je oklepljeni tehnik. Ta vihti meč ali kladivo, ima ščit in zna odstranjevati mine. Vsaka temeljna služba se veji v dve smeri, nakar vsaka veja vodi v eno od dveh specializacij. Tako je na koncu možnih 35 različnih poklicev, kar konkretno razširi princip papir-škarje-kamen. Žal pa je napredovanje po poklicni poti v veliki meri odvisno od sreče, saj ni nujno, da bo prava zasluga pripadala želeni osebi. To sili k ut­rudljivi tlaki s preigravanjem enih in istih dodatnih misij, saj osnov­nih ni moč ponavljati. Na­mesto tanka sedaj vozi­mo še transporter za šest oseb. Pohvalno lahko oba spremenimo z rokami za odstranjevanje preprek ali grad­njo mostov in ju oboro­ži­mo. Tudi z bruhalniki og­nja, hehe. 
Sistem BLiTZ (Battle of Live Tactical Zones) iz prvenca so verno prenesli, le da je število naenkrat prisotnih enot omejeno na šest švejkov. Bistvo je, da moraš z njimi hitro zavzeti bazo na določeni podkarti, nakar se preseliš na naslednjo. Ta dizajn, ki je nastal zaradi PSP­jeve šibkosti v primeri s PS3, je posrečen, saj imaš mošt­vo razporejeno čez tri podkarte, kjer biješ tri maj­hne bitke, s ciljem vse enote združiti v četrti. Sovrag počne isto in ti zna kdaj priti za hrbet.

Obilico dodatnih enot in nalepk za oklepnik je moč odkleniti s kodami s Seginega bloga. Na PSN pa je za petaka evrov na voljo 22 dodatnih misij.
 
Igranje poteka tako, da po izbiri osebe na karti iz ptičjega pogleda pokuriš ukazno točko in se pre­­seliš v tretjo dimenzijo. Tam dobiš direkten tre­t­jeosebni nadzor nad st­ri­cem ali oklepnikom. Od poklica je odvisna njegova akcijska črta, ki se krajša s premikanjem. Ko hočeš izvesti akcijo, se dogajanje ustavi, da lahko v miru nameriš v glave. Potem se vrneš v vojno vihro, kjer moraš sam končati potezo. Po porabi vseh ukaznih točk je na vrsti umetna pamet, ki je močnejša in za odtenek bolj nadležna kot v predhodniku. Poleg tega so podražili poveljniške ukaze in odstranili shranjevanje v misijah. Te so raznolikejše kot v prvencu in segajo od zavzemanja baz prek onemogočanja sovragov do spremstva oseb. Pri končni oceni največ šteje hitrost, a sedaj špil upošteva uboje močnejših enot in pošteno kaznuje žrtve na tvoji strani. Tako goli šprint do zastave tokrat ni dovolj. 
Igranja je poleg 40-urne kampanje za več kot sto ur, saj je špil nabasan z dodatki. Od oka ima vsega skupaj dvesto različnih misij. Poleg tega je Sega na blogu obedanila več kot dvajset kod za odklep novih kožic, starih veteranov in ljudi iz drugih iger. Za nameček sta tu tekmovalno in sodelovalno večigralstvo po ad-hoc (bližnji) povezavi za štiri osebe. To je kul za Japubece, mi pa se moramo zanesti na PS3jevo posredovalno aplikacijo Ad-hoc Party. 
Valkyria Chronicles 2 je polna vsebine in z vključitvijo multiplayerja popravi edino večjo zamero prvencu. Hkrati pa štorijalno nazaduje na rovaš koketiranja z rižojedo publiko. Srednje­šols­ke zdrahe z bednimi enovrstični­ca­mi iz ust še bolj bednih osebkov pač ne sodijo k bratomoru in genocidu. Sicer na virtualnih evropskih tleh, a vendar.

V razvojnem laboratoriju nadgradiš uniforme in orožja ter opremiš oklepnik. Dele zanj razviješ ali uk­radeš na terenu z onesposabljanjem posebnih sovragov. Ni mačji kašelj, saj so barabe dobro zaščitene.

Valkyria Chronicles 2
Sega za PSP
objavljeno: Joker 208
november 2010

83

 
 
sorodni članki