IGROVJE
stranka » igrovje » PSP » Echoshift
Echoshift

Navi

Echoshift je nadaljevanje intrigantne miselnice Echochrome (J180, 88). Tu si pregibal prostor z geometrijskimi telesi, da so se lutke lahko sprehajale po dozdevno nemogočih poteh. V Echoshiftu slikarski človečnjaki ostajajo, koncept pa je nekoliko spremenjen.

Pojavljanje določenih ovir sledi predpripravljenim ča­sov­nim tokovom, ki jih merijo urice. Kateri od stričkov je na vrsti, je razvidno iz označene silhuete ob spodnjem robu.

Stopnje tokrat niso prostorske, ampak sploščene in gledane s strani. Prav tako ne upravljaš s perspektivo in spacialnim origamijem, temveč v bolj klasični maniri vodiš lutkeže do izhoda. A kot si lahko misliš, je igra daleč od preproste šetnje mimo ovir. Prav tako ne korenini v gibčni skakavščini. Kavelj je v tem, da se moraš skozi nivoje prebijati potezno. Na vo­ljo imaš devet st­ric­ljev, vsak pa ima na voljo od trideset sekund do slabe minute. Ker so junački okorni ter ne znajo teči in skakati, časa za dosego izhoda ni dovolj. Ko ga palič­njaku zmanjka, se na nivo poda nas­lednji. In prav tu naletimo na osrednjo finto. Sočasno z novim kandidatom se po stopnji namreč po­­tikajo še sence ozi­roma posnetki prej­­š­njih, ki ponavljajo storjena dejanja. Tako lahko pritiskajo stikala, odpirajo prehode, rušijo ovire in podobno. Aktivna marioneta sodeluje s predhodnimi, kar ji omogoča prihranek časa. Spreten ig­ralec pride do konca s tremi ali štirimi hodi, šeprtljav nemara sploh ne, saj je krivulja zahtevnosti zelo strma. Koliko potez si potreboval, odrazi tudi končna ocena. 

Pritisk stikal aktivira bloke ustreznih barv. Včasih je možnosti nalašč več in moraš med njimi slepo poskušati. V ozadju ves čas gode podjetna, enigmatična glasbica.

V tipični stopnji je treba vnaprej predvideti gibanje prihodnjih izmen in orkestrirati zapleteno sosledje dejanj. Ugnati moraš premične ploščadi, bodičaste nevarnosti, trampoline in še kaj. S trenutnim likom se moraš recimo dovolj časa zadržati na talnem stikalu, nakar ob pravem trenutku kreniti naprej, da ustvariš primerno časovno okno za bodoče tekače. Takšno večopravilje mož­ga­ne hitro pregreje, ob čemer Echoshift zahteva še visoko osredotočenost in ne prenaša polovičarstva. Dobrega rezultata te oropa že majhna napaka. Če­prav je pred vsako potezo omogočen panoramski pregled, si velik del igranja odrežejo poskusi in napake. K temu prispevajo nepredvidljive ovire, recimo balvani, ki iznenada zgrmijo na nesreč­ne stričke. Rešiš se jih z besnim udarjanjem po knofu, kar se ne vkaplja v filigransko miselnico. Večigralstva ni, kar je škoda, saj bi dodaten um precej raz­ši­ril manevrski prostor. Nove stopnje se odklepajo postopoma in zaradi neline­arnosti jih je za igranje vedno na voljo več. Vdelanih je 56, nekaj dodatnih lahko brezplačno potegneš iz trgovine na PSN. Vsak nivo ima poleg tega ločena načina z iskanjem ključa in kratkotrajnim ustavljanjem časa.
Vse skupaj predstavlja zajeten izziv, ki pa mu bodo kos le najbolj potrpežljivi. Stopnje postajajo vse bolj peklenske, namigov domala ni, prav tako manjka do­ber sistem nagrajevanja. Zato se kmalu pričneš počutiti kot miš v labirintu. Motivacija tedaj pade in kdor ne poseduje jeklenih živcev ter hipernitnih sinaps, bo Echoshift odložil veliko prekmalu. 

Echoshift
Sony za PSP
objavljeno: Joker 201
april 2010

69

 
sorodni članki