IGROVJE
stranka » igrovje » PSP » Dante's Inferno
Dante's Inferno

Sneti

Ubogi Dante, niti na PSPju nima miru. A kriv si je sam – pač ne bi šel besno kopirat God of War. Tako se na prenosni drkalici zaleti v GoW: Chains of Olympus, s katerim se ne mo­re zares primerjati. No, vsaj manj konkurence ima na splošno tu, saj ni GoW3, Bajonete, Darksiderjev, Ninja Gaidena in podobnih težkokategornic.
Zgodbovno je špil enak inačici za PS3 in xbox 360, kar pomeni ne prav nežno zgodbovno ravnanje s prvim delom Ali­ghierijeve Božanske komedije, na katerem ohlapno temelji. Križarski vitez Dante se vrne iz Svete dežele, kjer je težke pizdarije počel, in se napoti v pekel reševat Beatrice, ki mu jo je zaplenil Hudič. Fabulo izvemo skozi predpriprav­­ljene vmesne sekvence, ki so prestav­ljene z večjih konzol in so odlične kakovosti, žal pa vse skupaj izpade neprimerno bolj otročje in holivudsko trapasto kot literarna predloga.

Dolžina približno osmih ur je zadovoljiva za zvrst akcijskih sekljačin, ki pa jih je bolje igrati na poštenem televizorju. Raje kot predelavo Danteja bi imel kako izvirnico.

Po igralni plati je Dante za PSP takisto enak tavečji verziji, se pravi, da gre za mešanico reševanja ugank, skakanja in bojevanja. Puzle so v glavnem mimobež­ne s potiskanjem blokov, izjema je le tista escherjevska z zamešanimi perspektivami, ki je slična Portalu in Echochrome. Skakanje ni prav zahtevno in ti prste malo bolj zaposli le včasih, saj je mišljeno predvsem kot začimba. Levji delež početja tako predstavlja klanje iz tretje perspektive. Borilni sistem je konverzijo prestal spodobno, saj je bila kamera že v izvirniku avtomatična, medtem ko izmikanje namesto z manjkajočo desno gobico izvajaš z gumboma L + R in drsnikom. Je nerodnejše, sploh na višjih težavnostih, ko so sov­raž­niki bolj pasji, a se da preživeti. Prenesli so takisto odboje, rabo križa za obstreljevanje capinov, sekvence QTE in odklepanje po­tez s kaznovanjem ali odreševanjem poražencev. Raznolikosti je tako dosti, vendar je sekljanje manj udarno kot v Chains of Olympus.

Načeloma je postopek za upehanje in nato zavzetje tega polšefa na peespeju enak kot na velikem sistemu. Toda ker je vzdušje slabše, je vse manj vznemirljivo.

Na splošno je vsebina skorajda enaka kot na PS3 in xboxu 360, a ne čisto. Zadnji šefovski boj ima manj delov, manjka zbiranje relikvij ter Beatricinih kamnov, ni nadgrajevanja ok­lepa in ni ločene bojevalne arene Gates of Hell. Najbolj pa verziji za prenosnico škodi predstavitev, ki je dosti slabša od one v inačici za sobni konzoli, ki je v Jokerju 199 prejela 70. Ta je pomembna zaradi vi­zije pekla skupine Visceral Games, ki v HD res zasije. Predelovalci Artificial Mind & Movement so delo načeloma op­­ra­vili spodobno, saj je videz Dante's Inferna za PSPjeve razmere na nivoju. Toda kakovost grafike je objektivno gledano švoh, od splošne kvadratnosti do zrnatih teks­tur in manj gladkega framerata. Zaradi tega trpi peklensko vz­duš­je, to pa je bistveno za naslov, ki ima opazno večje težave s tempom, raz­nolikostjo sovražnikov in globino tepeža kot God of War, po katerem se nesramno zgleduje.
Za PSP, na katerem manjka tovrstnih iger, in njihove zagrete ljubitelje je Dantejeva predelava sicer v redu. Kaj več kot to pa žal ne.

Dante's Inferno
Electronic Arts za PSP
objavljeno: Joker 201
april 2010

68