IGROVJE
stranka » igrovje » PSP » Grand Theft Auto: Liberty City Stories
Grand Theft Auto: Liberty City Stories

Sneti

Dlančniški PS2 preseneča in Liberty City Stories je kompletna trirazsežna čefurščina, ki jo lahko odneseš v Fužine. Dejstvu, da je tako zajeten 3D svet zgužvan v prenosno obliko, se je treba prav čuditi. Mesto Liberty, zvesto povzeto po tretjem GTAju, se razodene v vsej gloriji, le z nekaj manj prometa in pešcev. Nelegendarna, a kul muzika nabija, podoba je solidna, čeprav bolj zrnata in oglata kot na teveju, humornega žlobudranja je dosti. Nadzor so zrihtali premeteno, dasi je rokovanje s kamero nerodno; v bojevniški gneč umeš krepniti prav zato, ker se pogled zasuče nemogoče. Vse pak preveva taista svoboda, vsled katere je Grand Theft Auto postal tak fenomen. Spizdiš lahko katerikoli avto in zgaziš, počiš ali premlatiš kogarkoli, ki ti pride na pot. Če te ubijejo, se rezurektaš pred bolnišnico, če te ujamejo, pred policijsko postajo.

Med furanjem zvočno najbolj zadovolji bogato cinično in zajebantsko čvekanje iz radia.

Familijarnemu prizorišču navzlic je to svež kos vešalice, ki ne spremlja nemega čefurja, temveč oglasničenega mafijoza Tonija Ciprianija. (Tonči je bil v tretjem delu lastnik restavracije, za katerega smo naredili par opravil.) Silak začne na dnu zločinske lestvice in se na tak način kot vedno (snemanje v varni hiši, nelinearno jemanje misij ...) prebija proti vrhu. Ta čaka na koncu niza osrednjih nalog, ki jih je za kakih petnajst ur, ki pa ne zopet predstavljajo niti polovice vsega. Postransko ste lahko taksist, bolničar, smetar in picko, tekmujete z modelčki, se preoblečete v angela maščevalca, zbirate jeklene konjiče, iščete skrite pakete, se lotevate rampagev ... A prav tu v burek špljocne golob, saj posebej temeljne misije ne vsebujejo nič takega, česar nismo že počeli, in skačejo v zahtevnosti skorajda tako besno kot v San Andreasu. Hvalabogu so razgibane in manj kompleksne, saj se zadržijo pri temeljih (odnesi to, krepaj tekmece, sklizni kifeljcem). Toda mnogokrat se pripeti, da eno narediš z levo roko, nakar sledečo ponavljaš ducatkrat, ker jo moraš doterati do zadnje podrobnosti. Skakanje zahtevnosti je očitno postalo zaščitni znak serije - kar pa ne pomeni, da je dobro, jebemti čakijo. In tisto zoprno vednoznovno nabavljanje orožja, ko ti spodleti! Če že imamo taksi, ki nas spred bolnišnice odpelje naravnost k vroči točki, zakaj ni vozila, ki bi odrezalo ta mukotrpni ovinek?! Hollywoodskih posojevalcev glasov ni in liki so čvekalno bledi, dočim je zgodba neprivlačna in ne vsebuje posrečenih likov kot večji GTAji. Vidi se, da so izdelek stvorili v neizkušenem Rockstar Leeds.

Analogno merjenje je super, vendar kamera in mnogokrat trapasto samodejno jemanje na muho nažirata.

Je pa to prvi GTA z uradnim multiplayerjem, kar igri dvigne vrednost, če imate ustrezno opremljene kolege (vsak si mora lastiti svoj UMD). Po ad-hocu, ki laufa brez kanca zamika, se lahko povežete s še do petimi in se lotite sedmih načinov. Survivor je klasičen medsebojno pobijalski deatmatch; v Protection Racket se igralci razdelijo v dve moštvi, kjer eno brani limuzine, drugo pa jih napada; sličen je Tanks, kjer se uničuje oklepnik. Get Stretch je zajemanje zastave; pri Hit List je nekdo označen, medtem ko ga vsi ostali skušajo ubiti; Street Rage je dirka po nadzornih točkah; v Wedding List pa sodelujoči tekmujejo v zbiranju avtekov. Soliden nabor, toda večina modusov je tako po zasnovi kot velikosti kart prirejenih več kot dvema igralcema, kar velja upoštevati. Hkrati ni sodelovalnega opravljanja misij, ki bi bilo bombastično.

V multiplayerju se lahko med drugim preoblečeš v lajdro, zvodnika ali belolaso bakico. Ki nato vihti uzi.

No, multiplayer v troje in več bo za večino ostal eksotika in žaromet je na puščavniški izkušnji. Tod Štorije sprva navdušijo, saj ti v dlan položijo neokrnjeno geteajevo svobodo in 3D videz. A kot pribito je, da zavoljo mnogokrat nespretnega in nenavdihnjenega dizajna misij uživaš manj, kot bi lahko. Saj se zaradi dobrega starega vzdušja trudiš, uvidiš razgibanost nalog, stisnjenih zob prečiš zajebane in naletiš na par odličnih odprav. Toda celokupno, tako kot v San Andreasu, mnogokrat bolj garaš kot se zabavaš. Povrhu pa je res ogromno ljudi mesto Liberty že demoliralo in te čevape že prežvečilo. Večkrat. 

Grand Theft Auto: Liberty City Stories
Take2 za PSP
objavljeno: Joker 149
december 2005

79