IGROVJE
stranka » igrovje » DS » Shantae: Risky's Revenge
Shantae: Risky's Revenge

Navi

Shantae je ena tistih iger, ki zaradi butičnosti ne pridejo na radar povprečnih igralcev. Izvirnik je devet let tega izšel za game boy color in pritegnil s privlačnim ploščadenjem v pravljičnem svetu džinov ter morskih razbojnikov. Nadaljevanje je zastavljeno na podoben način in ga razpečujejo izključno na spletnem servisu DSiWare.
Pri podobi so z veliko žlico zajemali iz 16-bitnih časov. Ko uzreš to pikslasto na­vihanost s svilnatimi animacijami in živahnimi barvami, ti zaigra srce. Tudi štorijica je primerno radoživa in povzame nit iz enice. Shantae je poldžinka, ki varuje obmorsko mestece Scuttle Town. Ko priropota stara sovražnica, gusarka Risky, je čas za akcijo. Shantae ji mora zle namere preprečiti z zbirko treh ča­rob­nih pečatov, ki so poskriti širom de­že­le. Kičasto, a deluje.

Šefi napadajo v dokaj lahko priuč­lji­vih vzorcih. Če imaš v žepih šop napojev za vračanje življenjske in čarobne energije, ti boji niso problem. S hobotnico se srečaš kar kmalu.


A srčkan videz vara, saj tole ni še ena v nizu lahkotnih ploščadk tipa Kirby. Ravno obratno, saj se kmalu pokažejo številne vzporednice s Castlevanio, Aquario in podobnimi kompleksnicami. S Shantae se potikaš po prostranih, labirintastih svetovih, ki jih s pridobivanjem novih moči in lastnosti obiskuješ spet in spet, da bi iz skritih kotičkov izbezal sk­rivnosti ter se prebil naprej. Pot vodi skozi ovijalkast gozd, puščavo, podzemne jame in zblojene utrdbe. Pri tem je treba gibko skakati, se plaziti skozi rove in se obilno pretepati s kar zoprnimi sovražniki. Napadajo te mumije, uk­leta strašila, krvosesni netopirji in zlo­čes­te nimfe, tvoje osrednje orožje pa je bičanje z lasmi. 
Tako kot v enici se Shantae spotoma uči trebušnih plesov, s katerimi spreminja obliko. Postati zna opica za plezanje po zidovih, slonica za drobljenje kamnitih preprek in morska deklica z dostopom v podvodni svet. Vse to v metroidvanijskem slogu omogoča prodor v prej nedostopne kotičke nivojev, kjer se skrivajo dobrote v slogu dodatnih src in kozarcev marmelade. 

Eden večjih izzivov je temnica, kjer moraš pretepsti vso golazen, ki te čaka v vedno težjih sobanah. Vrača­nje je zaželeno zaradi nagrad.

Kakor se smešno sliši, so slednji osrednjega pomena za kupovanje naprednih orožij. Vaška trgovinica ima na zalogi več izvedb ognjenih kugel, krožečih bojnih mlatov in električnih oblakov. Ker je nadgrajevanje orožarne drag špas, krepitev sposobnosti pomeni nujno obiskovanje že preigranih področij, da zbereš dovolj dragocenega džema. Da igro po kakih sedmih urah končaš, se k sreči ni treba oborožiti do zob, vsaj približno spodobna krepela pa so kljub temu priporočljiva. 
Začetna prizorišča v mestu in hosti so zanimivo večplastna. Sloji so delno prosojni in punca med njimi preskakuje na namenskih ploščah. Škoda, da niso zamisli bolje razvili in česa podobnega vdelali v kasnejše dele igre. A hkrati je navigacija že brez tega dovolj zapletena. Na spodnji zaslon si lahko sicer nastaviš zemljevid, vendar ta skicirka niti slučajno ne zadošča. Špil je navrtan s preveč odročnimi jamami, blodnjaškim kotički in multiplimi izhodi, da bi si s tako provizorično karto lahko kaj prida pomagal. Ko bi zemljevid v kaki kaverni krvavo potreboval, te pusti na cedilu, saj pokriva le zunanje predele. Poleg tega se že obiskane lokacije ne obarvajo, ni možnosti pisanja zapiskov in ni označb. Zato si prepuščen sam sebi in risanju lastnih skic na papir. Ker si velik del igre vpet v prinašalne kveste in trogaš ključe do zaklenjenih vrat, je slaba navigacija posebej pereča. Brušenja pet širom igrinega sveta je ogromno in razdrobljenost tako huda, kot bi igralca nalašč mučili. Sploh zato, ker je vodenje priložnostno in za igro takega obsega ne zadostuje. 

Morska razbojnica Risky terorizira iz srborite barkače, s katero se spoprimeš dvakrat. Lupina ni kaj prida šef, je pa zato kapitanka bolj zanimiva. Prava babja strupenjača.

Pogovori z vaščani ti resda navržejo namig ali dva, a je sistem premalo koheziven, da bi zares pomagal. Ker so shranjevalna mesta posejana zelo redko in so celo teleportirne točke le pogojno uporabne, je na jedilniku dosti nepotrebnega ponavljanja. Eno je izziv, drugo pa slab dizajn, kar iz tega špila naredi nepošten sifon za čas. Prenekateri nestrpnež bo raje vtaknil nos v spletni skozihod, kot da bi kuril ure za brezciljno pohajkovanje in dlakocepsko pre­če­savanje slehernega kotička. Ob tem so pošastki divji in od mrt­vih vstanejo pri vsakem obisku zaslona. Ker Sha­n­tae med bojem ne pridobiva izkušenj, se tlake kmalu naveličaš. 
No, kljub hibam, ostrim robovom in ozki usmerjenosti se k preklicani sm­r­k­lji vseeno vračaš in vra­čaš. Ožarja jo nenavadna očarljivost, ki je v sodobnih igrah ne vidimo pogosto. Zelo se čuti, da je v ozadju veliko ljubezni in predanosti, kar špil v zameno pričakuje tudi od igralca. Shantae je tako ena najmoč­nej­ših in vsebinsko ter igralsko najbolj polnih predstavnic ponudbe na DSi­Ware. Velike konkurence nima, pa vendar. S 1200 točkami oziroma 12 evri se uvrš­ča v najvišji cenovni razred, a se to ne zdi pretirano. Igro takega kalibra bi zlahka izdali na kartuši. Računajte le, da je luštkana le zunanjost, jedro pa je nepopustljivo, velikokrat tudi na siten način, in ni za vsakogar. 

Dokupljiva orožja sejejo ogenj in elektriko. Kmalu se jih naučiš ceniti, saj ima lasno korobačenje omejen doseg zlasti pri boju z letečneži.

 

Shantae: Risky's Revenge
Capcom za DS
objavljeno: Joker 212
marec 2011

72