IGROVJE
stranka » igrovje » DS » Assassin's Creed 2: Discovery
Assassin's Creed 2: Discovery

Sneti

Prvi koraki v tem odvrtku za DS raz­krijejo, da ima nekdo izmed od­govornih vendarle nekaj mož­ga­nov. V prvi vrsti zato, ker so se odpovedali 3D-perspektivi, ki je v predhodniku Altair's Chronicles (J176, 50) delala velike težave. Namesto tega je Discovery narejen v klasič­nem, od st­ra­ni gledanem 2Dju po zgledu sta­rih Perzijskih princev, ki je videti dosti lepši in funkcionira neprimerno bolje od pik­s­laste, posiljene trirazsežnos­ti.

Tečeš, tečeš, tečeš, dokler bolečina zaradi puščic v trtici ni prehuda. Potem padeš in se polomiš.

Igramo kot Ezio Auditore, ki se poda v Španijo, da bi osvobodil ašašašinske prijatelje iz krempljev inkvizicije. (Vstavi Monty Pythonovo šalo o španski inkviziciji, ki skače izza vogalov.) Čakajo ga tri opravila: skakanje, klanje in tiholazenje, ki so v večini misij pomešana v pretežno užitno župico. Kar se platformske akcije tiče, tečeš proti desni, pri čemer po daljšem laufu nabereš več hitrosti, in se trudiš ostati na strehah, saj je na ulici več soldatov. Te lahko zakolješ od zadaj, najraje po tistem, ko si se skril v kako cizo s senom, ali jih odpraviš po kratki bitki z odboji ter napadi po zgledu AC2 za xbox 360 in PS3. Pri tem navdušita gladka, življenjska animacija in brutalnost ubojev. Nekatere naloge se osredotočajo na čim hitrejši tek, med katerim te zna ogrožati roj puščic, druge na tiholazenje, ki je seveda daleč od naprednosti. Skriješ se v voz, čakaš, da je stražar obrnjen stran od tebe, laufaš stran, da omejena umetna pamet pozabi nate ... In je nekako to.

Če je stražar obrnjen proč od tebe, se pač v slogu tavelikega Ašašina pritiholaziš do njega, potegneš iz rokava skrito rezilo ...

Saj Discovery je zabaven in se igra v redu, v nasprotju s Chronicles, kjer si se levji delež časa boril z nadzorom in kamero. Skakalna mehanika je na sploš­no kul, animacija impresivna, občutek soliden. A daleč od tega, da bi bil izdelek kaj posebnega. Poleg temeljnosti na vseh področjih je dokaj kratek, saj traja kakih šest ur, in izven glavne kampanje ne nudi ničesar razen rabe goljufij ter DSijeve kamerice. Z njo si slikaš fris ali mednožje, nakar podoba krasi tiralice v igri. Brez zveze. Zgodba je nevznemirljiva in h glavni seriji ne doprinese ničesar bistvenega, čeprav je lepo, da je vse besedilo govorjeno. Toda mar bi namesto tosmernega truda porihtali dizajn nivojev, ki se marsikdaj prevesi v enolično ponavljanje elementov in nažira z vra­ča­njem skozi raziskano ter tveganimi skoki v neznano. Tako Discovery kljub par luštnim elementom ostane zgolj igr(ic)a, s katero Ubi postrani štepa še nekaj cekina na rovaš znanega imena. Klasika za drkamožni svet.

... in ga zaštihaš kot dobro rejenega odojčka. Kljub kockavi grafiki je zadovoljstvo na nivoju.

Assassin's Creed 2: Discovery
Ubisoft za DS
objavljeno: Joker 198
januar 2010

60