Na prvi pogled je Dragon Quest (V), ki je seveda predelava davnega izvirnika za SNES, še ena tradicionalna japonska frpjka, ki te najprej prosi, da poimenuješ nemi glavni lik. Tokrat je to princ daljnega kraljestva, ki se s fotrom odpravi na potovanje, a ga ugrabi zlobna vojska beštij pod poveljstvom temačne sekte. Jasno je, da drob­ni lik med tavanjem po nadsvetu in temnicah nadzoruješ od zgoraj, da se med poteznim bojevanjem preseliš v prvo osebo in da je igra odeta v pisano, risankasto grafiko.

Mesta so polna ljudi, ki imajo veliko povedati, eni ne­umnosti, drugi pa ti znajo svetovati kaj koristnega.

Toda vse ni tako uravnilovsko. Štorija je razdeljena na tri obdobja: otroštvo, mladost in zrelo obdobje, novost pa je tudi, da si izbereš ženo. Ta odločitev ni simbolična, temveč zna spremeniti ves potek igranja. Prva soproga je bojevita in sodeluje v bitkah, druga je bolj tiha in neuporabna, saj obvlada le kuhanje in pospravljanje, tretja pa je razvajena mrha, ki bi jo izbrali le največji mazohisti. Z ženo si ustvariš pravo družinico z dvema otrokoma, ki sta proti koncu tvoja edina stalna opora v bojih. Za dodatno pomoč je na voljo še pokemonski sistem krotenja monstrumov. Če si dovolj močan, te bo premagana pošast po spopadu včasih vprašala, če potrebuješ pomoč. Na ta način lahko ukrotiš in potem v obračunih uporabiš 71 vrst po­šas­ti, ki enako kot ti nabirajo izkušnje ter se učijo novih napadov. Ker pa imajo vse omejeno rast (po določeni stopnji prenehajo nabirati izkušnje), si jih primo­ran redno menjavati za močnejše, kar prispeva svežino in raznolikost.

Tudi v petici si bodo amaters­ki hazarderji z malo sreče zelo hitro priigrali opremo, do katere lahko običaj­no prideš šele proti koncu špila. Kljub temu, da igra ne pozna svobodne izbire poklicev, ti daje izbiro s sistemom krotenja monstrumov, saj ima vsak svoje sposobnosti.

Razočarati moram sicer vse, ki so upali na odpravo naključnih bojev. Ne glede na vse je Hand of the Heavenly Bride priredba špila iz leta 1992, ko ni nihče pomislil, da bi lahko šlo drugače. Je pa pogostost napadov znosna, medtem ko znižana težavnost glede na DQ4 (J185, 82) ne zahteva tlake. Prav tako so za tradicionaliste razveseljujoče številne temnice s klasičnimi ugankami, na katere se v modernih frpjkah večkrat pozabi. Z vsem tem v paketu peti Zmajski kvest traja solidnih 25 ur, kar pa se lahko s stranskimi nalogami dvigne na štirideset ur. Veselo mlatenje!