IGROVJE
stranka » igrovje » DS » Scribblenauts
Scribblenauts

Navi

Scribblenauts so nekaj posebnega, saj pustijo prstne odtise na gralu, ki se ga ostale avanture vztrajno izogibajo. Da je uganke mogoče rešiti na nešteto načinov, je domala nepredstavljivo tudi na velikih sistemih, kaj šele na DSu. Kako to? Namesto inventarja imaš slovar s tisoči in tisoči samostalnikov. Pra

Pišeš lahko prostoročno ali z navidezno tipkovnico. Če se zmotiš, igra predlaga sorodne besede.
ktično vse, kar si zamisliš, je le nekaj črk stran, dokler ni preveč pohuj­šljivo. Prikličeš lahko odmaševalnik, ledeno goro ali siamsko mačko. Ali pa smrt s koso vred, marsovca, kombinežo, ostrostrelca, falafel. Izbira je tvoja. Na nebo lahko obesiš sonce in dežne oblake ali vržeš atomsko bombo. Še bolj osupljivo je, da se vsi predmeti smisel­no obnašajo in so med sabo logično zd­ružljivi. Za to so razvijalci porabili neskonč­ne količine filigranskega dela. 
Vse skupaj se igra kot niz dvestotih stopenj, kjer mora v risankasto grafiko ode­ti možicelj Maxwell priti do zvezde. V ugankarskih sobah se starleta prikaže, ko izpolniš zahtevano, recimo pripelješ kralja do gradu, nafutraš pingvina z ribami, pobiješ vse race ali neandertalcu spečeš omleto. Akcijski nivoji imajo zvezdo že prisotno in si moraš do nje ingeniozno utreti pot. Za zlato od­lič­je naj bi se pravi nav

Ob dnu zgornjega zaslona je merilnik kompleksnosti. Število predmetov v stopnji je omejeno, a to ni ovira.
dušenci skozi vsak nivo pregrizli po trikrat, vsakič z drugačnim naborom predmetov. Opravljanje nalog prinaša denarce, s katerimi odklepaš nove svetove. Napredovanje srečoma ni linearno, zato ni težave, če ti pri kakem izzivu zmanjka štrene.
Sliši se kul in v teoriji je. A če bi bil dejansko omejen le z živahnostjo svoje pameti, bi bilo precej lepše, kot je v resnici, kjer izkušnjo zagreni ničkoliko težav. Ena je nemogoč nadzor, ki se zanaša predvsem na dotikanje zaslončka. Tako se redno dogaja, da ob finomehaničnem ubadanju s predmeti Maks na lepem navali v smeri dotika, kar botruje številnim smrtim. Ob tem ne pomaga, da je fizika zelo šepava in da se vse st­vari obnašajo, kot da so izrezane iz kartona. A lepenkavost sega še dlje. Ne le, da vse izgleda kot kulisa, ampak to tudi je. Vzdušje in pripovedna moč sta neobstoječa, saj izkušnja ne seže dlje od sosledja nepovezanih nalogic. Tudi glavni junak je tako brezoseben, da ga imaš kmalu dovolj.

Frčalo z vrvjo je skoraj univerzalna rešitev za vseh dvesto tegob. Ob tem so mostovi praktično neuporabni.
Igranje vsebuje ogromno poskušanja in kakor zna biti opazovanje norih kombinacij špas­no, begajo nesmisli. Crk­njen avto recimo vžgeš s st­re­lo, dočim mehanik s škatlo orodja kripo le bukavo gleda. Priklic ljudi raz­lič­nih poklicev je nasploh problematičen, saj nad njimi nimaš zadostnega nadzora. Ko dojameš luknjavost zasnove in se igračkanja naveličaš, se prič­neš zatekati k nekaj preizku­še­nim strategijam, kakršen je recimo helikopter s privezano vrvjo. To pa ubije namen igre.
Sicer zna biti v sprostitvi domišljije veliko zabave. Prav tako so razvijalci 5th Cell v Pisonavte spakirali kup skrivnosti in hudomušnosti. Vendar se ta pisan gra­nulat ni zmožen povezati v dragulj, saj zasnovo razvije preveč površno. Upa­mo, da bo prihodnost prinesla lepše čase za to odlično, a z izvedbenega vidika skrajno zahtevno zamisel. Morda na večjem sistemu? 

Scribblenauts
Warner za DS
objavljeno: Joker 196
november 2009

68