IGROVJE
stranka » igrovje » DS » Assassin's Creed: Altair's Chronicles
Assassin's Creed: Altair's Chronicles

Sneti

Logično je, da se je Creed ob prihodu na hardversko ubožni DS zdruznil. Ne gre več za lutanje po odprtih mestih z izpolnjevanjem nalog, saj je igra postala linearna, od strani gledana plo

Na maksi karti spodaj se gnetejo velike ikone, ki kažejo položaje ključ­nih reči in ljudi.
ščada z borilnimi elementi, iz katere so izrezali skrivanje in v zameno pobalinsko pridali mini igri, ki izkoriščata dotikabilni zaslon. Žal je prav tako šla po gobe štorija, ki v tekstovni obliki na statičnih slikah ne zajame niti kanca globine z večjih sistemov. ZF-lupina je neobstoječa, tako kot razvoj lika, ki ima v maločem osebnost meniškega antijunaka. Ostane le ajnfoh pustolovska zgodbica o lovu na temp­ljarski artefakt.
Kot platformščina je špil zelo problematičen. Plezanje je prijetno samodej­no in trirazsežna podoba glede na DSove sposobnosti ni slaba, a je vse prej kot gladka, saj je število sličic na sekundo v riti gobavega Arabca. Skok ima fiksno dolžino in težko je oceniti, kje boš pristal, medtem ko igra najeda s pastmi in slabo vidnimi ploščadmi ali takimi izven vidnega polja. Zato moraš dostikrat izvesti skok, pri katerem nimaš pojma, kako se bo zaključil. Takisto se je treba piksel za pikslom premikati med nevarnostmi, kjer te vsaka napakica stane življenja. Nadaljevalnih točk

Podigra, v kateri s peresom zahak­ljamo ključ in ga v časovni omejitvi vodimo mimo robe v mošnji, je ena več­jih posrečenosti.
je obilo, toda stalno umiranje na rovaš dizajnerskih neumnosti je vse prej kot vznemirljivo.
Ploščadno akcijo, ki v mnogočem spo­m­ni na Prince of Persia, le da se pros­to giblješ gor in dol po zaslonu, dopolnjujejo tepežkanje in minice. Mlatenje sicer omogoča tako kombinacije kot prestrezanje stražarskih udarcev. A bistvo je knofodrk in kakih fines ni. Bolj zanimivi sta mini igri za žeparjenje in dobivanje informacij od ubožcev, ki jih Altair zgrabi za goltanec. Pri prvi je treba ključ z drsenjem peresca po ekrančku pripeljati do izhoda iz mošnje, pri drugi pa se v slogu Elite Beat Agents dotikati točk na zasliševančevem telesu in mu zvijati roko z drsenjem nalivnička. Ni sla­bo, čeprav se enostavnosti kmalu na­veličaš, pa še vlečenje peresa na plan je zoprno, saj drugače igraš s križ­cem ter gumbi.
Dodajmo, da je Chronicles moč končati v kakih petih urah (s tem, da večino časa porabiš za crkovanje ter oživljanje namesto za spretno ploščadno igranje), in igra se izkaže za točno to, česar smo se bali. Za cenen odvrtek, narejen vsled velike prodaje DSa, ne zato, ker bi imeli avtorji karkoli pametnega povedati ali dodati večjemu bratu.

Assassin's Creed: Altair's Chronicles
Ubisoft za DS
objavljeno: Joker 176
marec 2008

50