IGROVJE
stranka » igrovje » DS » Metroid Prime: Hunters
Metroid Prime: Hunters

Sneti

Dejstvo: srž Hunterjev je večigralstvo, medtem ko je enoigralski del tu bolj zato, da je paket zaokrožen. V glavni vlogi zopet srečamo Samus Aran, hladnooblinsko vesoljsko najemnico, ki se goni za artefaktom ultimativne sile. Raziskava, katere štorijalna podlaga je tipično pusta in v glavnem zavisi od vizorskega skeniranja vsega, na kar naletiš, jo vo

Gornji zaslon nudi pogled na akcijo, spodnji pa sporoča bistvenosti.
di po štirih planetih, ki so v primeri z gamecubovima Primoma grobo ločeni, ponavljajoči se in igralno drugače usmerjeni. Bolj kot avanturistična miselna raziskovalnica so Hunters namreč streljačina z nepogostimi možganskimi orehi, ki ne presežejo problemov vrste 'najdi ključ', in z dosti revnejšo opremo kot v Primih za kocko. Višek tehnologije je znano morfanje v kroglo, medtem ko je oprijemalna vrv, ključna za raziskovanje, rekla pa-pa.
Bistvo je torej rešetanje, pri čemer slabšalno preseneti neraznolikost sovražnikov (to skuša nadomestiti njihovo oživljanje v že narejenih sobah), in šefovsko bojevanje s šestimi konkurenčnimi lovci. Ti spopadi so nažigaško dokaj impresivni, vendar ne pripomorejo k zgodbi, ki ostaja bleda, četudi prešnofaš vse, in so zamujena priložnost glede nabiranja novih orožij ter raznolikosti. Zlasti so dolgocajtni nelogični, časovno omejeni pobegi na ladjo - kjer je shranjevanje edino mogoče - po šefovskih tepežih in vračanje na poprej raziskana območja, kar ojača občutek ponavljanja. In prav ta je glavno zlo puščavništva. Čeprav nadzorna shema s križičnim usmerjanjem lika in vrtenjem pogleda z drsenjem po dotikljivem ekrančku doseže PCjeve streljanke (odštevši ne čisto natančne skoke z dvojnim žokljajem in utrujenost pri

Čeprav je 3D grafika za napravo DSovih sposobnosti zelo dobra ...
držanju DSa le z eno roko) ter je saturnovska 3D grafika za tako drkalico impresivna, se enoigralska komponenta čuti omejena, repetitivna in lenobno izvedena. Jasno, neumestno je pričakovati, da bo DS dostavil izkušnjo, ki bo po dometu konkurirala gamecubovi, in zameram navzlic single player že prešpilaš, saj užitek res uničujočih felerjev nima. A ne moreš si kaj, da ne bi premišljal, da je vse skupaj nekam omledno in le delno smiselno.
No, Hunterji so bolj usmerjeni v multiplayer, kar je dobro vedeti, če DSa nimaš na liniji oziroma blizu ni kolegov. Tem lahko z deljenjem modula ponudiš svojo igro, tako da ni treba, da si jo vsak kupi, čeprav ste potem omejeni na deatmatche in igranje v vlogi Samus. Akcija je hitra in spomni na Quake, pri čemer Nintendov vsemrežni servis WFC nudi gladko izkušnjo, povezavo tako z neznanci kot prijatelji, lestvice & sledenje statistikam, nič manj kot sedem načinov (od deathmatcha prek lova na zastavo do king of the hill), moštvene variante, sposobne bote in šestindvajset stopenj. Boji so omejeni na četverico sodelujočih, vendar so karte temu dobro prirejene, medtem ko je raznolikost orožij ter likov zajetna. Poleg Aranove je moč izbrati kateregakoli od lovcev, ki si jih porazil v kampanji, in vsi se subtilno ter za dolgo igranje prijetno razlikujejo po sposobnostih. Vsak lovec ima drugotno morfaško obliko, ki doprinese k taktiki, in orožje, ki se mu je treba prilagoditi. Hunters lahko v tej obliki trajajo mesece in ubirajo prijetno ločnico med urno razumljivo brzopetno akcijo in številnimi niansami, ki jih sproti dojemaš. Seveda pa je za izkustvo tega nujno imeti vsaj še tri prijatelje oziroma biti povezan v internet. Odgovarjalnik o tem najdete v Jokerju 151 ali na stranki, id članka 2191.

... moraš dostikrat kar dobro napeti oči, da vidiš, kam streljati.

Metroid Prime: Hunters
Nintendo za DS
objavljeno: Joker 154
maj 2006

84