IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Jagged Alliance: Back in Action
Jagged Alliance: Back in Action

Aggressorjevi plačanci znajo gledati skozi zidove, a jih vseeno fenta neki neznanec s sekiro.

Po kolobociji sprtih založnikov in hirajočih studiev, ki nas je ducat let pustila brez konkretnega naslova v seriji moštvenih strategij Jagged Alliance, je ime leta 2010 romalo k nem­š­kemu BitComposerju. In tudi oni se se najprej lotili tod opisanega rimejka dvojke, kar pove, kako od­lič­na je bila. Poleg tega kmalu pride zastonjska spletna verzija Jagged Alliance Online. BiA je tako prvi uradni elektrošok nezavestni seriji, a po videnem bi bilo bolje, če bi jo še nekaj časa držali v komi.

Nekatere materiale, kot so lesena vrata, krogle lahko prebijejo, vendar pa ti igra ponavadi ne pusti namerjati skoznje. Še ena nadloga v bojih znotraj stavb je slabo izvedeno umikanje stropa, ki se včasih noče odstraniti.


Stari novi Arulco
Vrnitev v akcijo je s pripovedniškega stališča kopija dvojke. Na enak način se začne z našim napadom letališča na severu izmišljene otoške državice Arulco, ki je v primežu zakrknjene avtokratinje Deidranne Reitman. Njenemu nekdanjemu možu se zdi za malo, da ga je baba brcnila čez prag in prevzela oblast, zato nas najame, da jo prepričamo v sestop. S strelom v glavo. V ta namen zaprežemo najemniško organizacijo A.I.M. s pisano zbirko plačancev. Z njimi bo treba vas za vasjo potovati po otoku in ga v množici taktič­nih bojev s pogledom od zgoraj iztrgati Deid­ra­nni iz nalakiranih krempljev.
Spisek borcev bo veteranom poznan, a že pri njihovem najemanju trčimo na spremembe glede na vzornika. Najprej: ne moremo ustvariti samosvojega lika, zadovoljiti se je treba z vključenimi. Zanje nam ni treba več zagotavljati plače, marveč denarce pljunemo le na začetku, nakar so nam zvesti do kraja. Edina izjema je, če v največ šestčlanski vod posadimo take, ki se ne marajo, saj to vodi k prepirom.
Na glavnino novosti naletimo v boju. Prostori so zdaj trirazsežni, vendar so igralno nazadovali, saj lahko stene razstreliš samo na nekaj predpripravljenih koncih. Kamera se je iz izometrične prelevila v napol svobodno in jo lahko poležiš, a običajno kvečjemu na tak način, da ne vidiš ničesar. Ungh. Predvsem pa se je poslovil potezni način, kajti BitComposer so posegli po realnočasovnem z aktivnim premorom. Nekako tako kot pri prenovljenih Ufih, le da z lastnimi začimbami. V BiA ne moreš upočasnjevati dogajanja, temveč lahko med premorom verižiš napredna zaporedja ukazov, od streljanja v različnih režimih do po­če­panja. Lepa ideja je, da ukaze borcev v slogu Frozen Synapse povežeš tako, da jih izvedejo sočas­no, denimo streljanje iz zasede. Četudi bo ob tem kak nostalgik z gnusom pogledal stran, sistem nače­lo­ma deluje dobro in je ena od pozitivnih plati.

Takole je videti vmesnik med premorom. V spodnjem delu so zaporedja ukazov, med katerimi najbolj pogre­šam tistega 'nažigaj, dokler tarča ni kaput', ker moraš ročno dodajati strele, če jih sprva nisi odredil dovolj.


Vsevid
A negativnih ne manjka. Prva je neizpiljenost. Vse prevečkrat naše strelce zmoti kaka neumnost, da pozabijo, kaj smo jim naročili. Nakar jih kdo zaštiha s sekiro, ker so zrli v lončnice na bližnji polici. Drugi problem ni toliko nedodelanost, kolikor dizajnerska ne­umnost: Back in Action ne pozna megle vojne. Vse­lej vidimo, kje so falotje na karti! To igranje omeh­ča in oslabi, saj si v izvirniku venomer trepetal, kdaj bo izza vogala pogledal nepridiprav. Namesto tega so tvoji možje predatorji, igranje pa uganka, kako jih razpostaviti, da bodo sovragi pritekli v navzkrižni ogenj. Špil tega ne uravnoteža z boljšo umetno pametjo nasprotnikov, ker so precej tumpasti, marveč z njihovo številčnostjo in boljšo opremo.
Najemniki v boju nabirajo izkušnje in krepijo veščine, a Deidrannini podaniki se na strateški karti otoka množijo hitreje. To postane boleče očitno pri okornosti samodejne domače milice, ki ji zaupaš obrambo zasedenih področij pred protinapadi in nad njo nimaš nadzora. Ne le, da jo nasprotnik ponavadi pregazi, ker je butasta in švoh, njeno opremljanje je mukotrpno. S svojimi možmi moraš stopiti do slehernega domačina in mu v naročje poriniti pihalnik. Groza. Za nameček ni več prepričevanja domačinov s pogovori!

Tole je nova stara karta Arulca, kjer lahko nastavljaš hitrost toka časa. S klikom na sovražno postojanko vidiš, koliko tolovajev je tam in kakšnih vrst so. Kasneje jih je v posamezni obvezno nad dvajset.


Še en nalet na mino
Ne rečem, Back in Action kljub tegobam vleče. Premo­re vsaj nekaj ciničnega pridiha izvirnika, pa re­še­tati s steyrji in H&Kji je vselej fajn. A to je bolj posledica pomanjkanja tosortnih iger, kajti če nič drugega, te ob živce spravi ukvarjanje z milico. Zgodbovno so avtorji vse pobrali iz trinajst let stare igre in niso dodali ničesar bistveno novega, denimo več­ig­ralst­va. Celo uspelo jim je zvodeneti osebnosti najemnikov iz vzornika. Res je, da so napovedali velike popravke, ki da bodo odstranili rentgenski pogled in olajšali upravljanje z vojsko domačinov. Če to porihtajo, bo novi Jagged Alliance bolj priporočljiv. A v tem trenutku raje spihajte prah z dvojke.

Jagged Alliance: Back in Action
založnik: BitComposer / Kalypso
objavljeno: Joker 224
marec 2012

61
vzdušje pritegne
dober bojni sistem
nekaj kvalitet vzornika je ostalo
kup težav in korakov nazaj
slabo izvedena milica
ni megle vojne
luknjavo obnašanje mož