IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Call of Duty: Black Ops
Call of Duty: Black Ops

Aggressor se z razglednic Kube in Vietnama reži s cigaro v gobcu ter mitraljezom v roki.

Priznajte. Ko je studio Infinity Ward letos spomladi vrglo v luft in je začel puščati zaposlene kot preluknjan vietkongovec kri, ste se gotovo vprašali: “Krščen matiček, kdo bo pa sedaj delal *dobre* Call of Dutyje?!” Pa čeprav petica – World at War (185, 79) spod rok Treyarcha sploh ni bila slab špil! Še manj žal zgolj konzolna trojka (J161, 84), ki jo je takenako dostavil ta kalifornijski studio. Tovrstno mišljenje je pač težko zameriti, saj je Infinity Ward zasluženo veljal za avtorja serije in je izdelal njene najbolj razvpite dele. Treyarch je bil vedno 'tista druga hiša za Call of Duty', ki je v Activisionov urnik vskočila, da smo imeli kaj igrati med 'tapravimi' izvodi serije, medtem ko so IWjevci AWjali in z Bobbyjem Kotickom postavljali pasje utice iz dolarskih bankovcev. Ampak jedro ljudi, ki so zloglasni niz postavili na noge, je zdaj prebegnilo k Electronic Artsu in odgovornost za blagodat Klica dolžnosti je padla na Treyarch.
So se možje in žene vdali pritisku? Pa kaj še. Rambovsko so si zavezali trak okrog glave, prijeli pod eno roko puškomitraljez in pod drugo metalec granat ter se kričeč “ZA DOMOVINO!!!” spustili v boj. Resno. Black Ops je najboljši Call of Duty doslej.

Black Ops poganja nadgrajeni srček iz World at War, ki ne omogoča prostega rušenja zidov. Bad Company (2) je zato večigralsko še vedno naprednejši.


LAUFAJ!
“Res so imeli zahtevno delo,” boste nekateri cinično dejali, “saj so ti naslovi vendar zmeraj bolj film in zmeraj manj igra! Zaporedje akcijskih kadrov bi znal vkup zmontirati še šolar.” Taki pomisleki niso iz trte zviti. Saj poznate tisto reklo, da smo stopnjo za prvo­oseb­no streljanko nekdaj ponazorili s karto, danes pa jo z zaporedjem režijskih rezov. Black Ops se do pi­čice drži tega recepta in kdor ima rad peskovniške igre in stare favorite, bo tule tenko piskal. 
Pozabite na svobodno pohajkovanje po karti, saj ima okolica le dve nalogi: da sezuti zevate in da vaš pogled ter gibanje usmeri tjakaj, kamor hoče režiser. Nakar boste zazevali še enkrat, ker se bo pripetil kak še posebej gromozanski razfuk. Raziskovanje in sk­riv­nosti? Dajte, no. Tempo je tako hiter, da še vseh letečih črevc ne uspeš zapopasti in ti jih zato igra večkrat radodarno poudari z upočasnjenim posnetkom. Vi bi pa raziskovali? Nak, kakor hitro se ustavimo, nam začno kameradi, poveljnik ali vest težiti, da je treba dalje. Neumorno, ker je USODA CELEGA SVETA NA KOCKI, PRMEJDUN, in imamo pred sabo še dve garniziji sovragov, ki ju je treba postreliti. TECI, BOG TE NIMA RAD!
Ja, Call of Dutyji so postali interaktivni visokooktanski akcijski filmi, kjer kot ubrisan dirjaš od ene točke do druge, medtem ko ti čutila bombardirajo eksplozije, bobnenje in kriki. Potem se konec neke scene zaveš, da ti utrip divja kot za stavo. In v tem je finta: ig­ralca tako potopiti v dogajanje, da bo pozabil, da v resnici ni naslonjen na kopito M16 in do pasu v moč­virski vodi. Koga tedaj briga raziskovanje in iskanje razičnih poti? Black Opsu to kar uspe.

Helikopterjev je kot listja in trave in vprašaš se, če se ni v Treyarch vtihotapil Michael Bay. Poleg zrakomlatov upravljamo še čolne in mopede.


James Bond CoD7
Najprej zato, ker se ne spreneveda kot določeni sorodniki. Ja, tebe gledam, Medal of Honor. Že v za­čet­nem meniju ti je jasno, da boš deležen dvojega: divje akcije in napete zgodbe. Kot posebni agent Alex Mason si namreč privezan na zasliševalski stol in priklop­ljen na nekaj desettisoč voltov. Kdorkoli te ima v pesti, ni prijazen in rad pritiska na stikalo za elektriko. Lahko se oziraš naokoli, na primer do sosednjega ekrana, kjer nato izbiraš misije v enoigralski kampanji. Skoznje se vračaš v najbolj temačne kotičke svojega spomina v upanju, da ti bo kaj bolj jasno, kdo in zakaj te ima priklenjenega na stol. (Mimogrede, na PCju urno stiskaj preslednico in na PS3 ter X360 levi in desni sprožilnik, da se odpneš, pojdi do edine tipkovnice, ki jo lahko uporabiš, in vpiši DOA. Tako najdeš skrito strelsko igrico Dead Ops Arcade, podobno Robotronu.) 
To je podlaga za doslej najbolj vzdušni zaplet v Call of Dutyjih. Zaradi konteksta so bili prejšnji deli franšize v prvi vrsti vojaške streljanke in šele Modern Warfare je zares vpeljal idejo kriminalnega romana, kar je nato nadgradil z dvojko. Pri Treyarchu so se gotovo vp­rašali, kako še preseči to zmagovito formulo, in prišli do verjetno edinega možnega zaključka. Napravili so vojaško bondijado, ki ni omejena na en konflikt, marveč se razpenja od konca druge svetovne vojne do Vietnama in čez.

Na nekaj mestih te že v puščavništvu podražijo z nafrfuljenim videzom krepel, kakršna si lahko sčasoma oblikuješ na liniji. Roza puške Hello Kitty? Itak!

Ta koncept jim je dal obilico svobode. Zaradi mno­žice lokacij je Black Ops grafično zelo slikovita in raznolika igra. Začnemo denimo na Kubi ravno med vz­ponom Castra na oblast, koj nato nas pahnejo v ledeno mrzel sibirski zapor, malo kasneje ždimo do vratu v vodi Mekonga v Vietnamu. Zelena kulisa pragozda se izmenjava z rdečerjavim peskom obrambnih jarkov Khe Sanha in potem z belino ledenika nekje na Uralu. S tem v zvezi je pisan tudi seznam sovragov, saj se tepemo tako z raznimi sovjetskimi držžavnimi in odpadniškimi frakcijami kot vietkongovci, Castrovimi komunisti, nacisti (itak) in celo z Britanci.
Okej, številna mesta je imel že Modern Warfare 2. Toda širok časovni interval v Black Ops ponudi podobno širok spisek orožja. Od šmajserjev v stopnji z naciji do M16 in FN FAL do eksperimentalne G11. V oborožitvi imamo dvoročno vihtene brzostrelke, puš­ko­mitraljeze, metalce granat, snajperice ... Vse, kar lahko nase navesi soldat. Celo šestcevni minigun.
Tu pridemo do drugega vidika svobode: igralskega. Ker zasledujemo tajne soldate, ki so počeli nikoli zabeležene misije, se lahko BO sprehaja na meji verjetnega, a ne pade čez rob in te ne udari v glavo s kako popolno zblojenostjo. Še vedno gre za orožarsko pornografijo za ljubitelje The Expendables, ki pa ne žali naše inteligence. Namesto tega vriskamo, ko s protiletalsko raketo sestrelimo vesoljsko raketno plovilo, vdremo v skrivno podvodno bazo in obstreljujemo postojanke v laoški džungli. Obenem zaradi tega hit­ro preskakujemo med adrenalinskim toboganom, tiho­lazenjem in pripovedjo. V Modern Warfare so se stopnje delile posebej na tiholazne in rešetalske, tu pa v isti pilotiramo helikopter in se koj nato stiskamo v tesnih jamskih rovih. S tem v zvezi je vdelanih nekaj zanimivih novitet, denimo usmerjanje voda specialcev z vohunskim letalom SR-71 blackbird, kjer z neba pomagamo soldatom skozi snežni metež. In poslušamo, kaj imajo povedati.

Čeprav je akcija ravno toliko zapretirana kot v Modern Warfare 2, zgodba ni tako za lase privlečena, zato si pripravljen marsikaj odpustiti.

Call of Duty: Black Ops
založnik: Treyarch / Activision
objavljeno: Joker 208
november 2010

84
nepopustljivo filmsko vzdušje
na­pe­ta zgodba
pisana raznolikost
fajn streljanje
prečiščeno večig­ralstvo
zna biti zabavna
nerodno postavljene shranjevalne točke
slaba umetna pamet
manko prave igralne svežine
okvirčki:

Klic nagnitega mesa