Serija arkad Pixeljunk za PS3, ki jo tržijo samo v Playstation Storu, slovi po tem, da so enostavne ideje v njej fantastič­no izpiljene. Po tistem, ko smo dirkali v Ra­cers, razporejali stolpiče v Monsters in skakljali v Eden, se v četrto prelevimo v pilota rumene la­djice. Nadzorujemo jo z dvogo­bič­­no nadzorno shemo, kjer z levo krmilimo plovilo, z desno pa smer gledanja in izstreljevanja raket. Te so navadne ali sledilne. Pri sledilnih je treba paziti, da ladjice ne pregrejemo, saj tedaj postane neodzivna in začne drseti proti tlom, kar se lahko zgodi tudi iz drugih razlogov. V zdravem stanju je plovilce odporno na trke v kamnine, v pregretem pa ne.

Vdelano je sodelovanje za dva, a le na eni konzoli. Če se ena ladja pregreje, jo druga lahko ujame z mehanično roko in jo ohladi v vodi.

Cilj je iz podzemlja neznanega planeta z mehanično roko rešiti čim več ujetih znanstvenikov. Ti predstavljajo življenja in če jih na nivoju umre pet, fašeš game over, dočim lahko plovilc izgubiš neskončno. Kljub besedi Shooter v imenu in robotronskim kontrolam pa te ne naskakuje milijon sovražnikov. Ti sicer so prisotni in segajo od netopirjev prek plazečih se stvorov do mehaničnih morskih psov ter množice lanserjev izstrelkov. A bolj so za­čim­ba. Glavno oviro namreč predstavlja okolje, natančneje tekočine in plini v njem, za kar skrbi odlična fizikalna interakcija, kakršne človek zaradi risankaste grafike ne bi pričakoval. Planet je razdeljen na tri svetove - vulkan, ledeno votlino in to­varno -, kjer nas v vsakem preseneti nova tekočina ali dodatek za plovilo. Na primer brizgalnik vode in magnetni ovoj, ki odbija obratno nabite delce.
Svetovi imajo po pet nivojev, vsak je narejen iz petih zaslonov. V vulka­nu tako prevladujeta lava in voda, njuno mešanje pa naredi kamen. Če prestrelimo zid, za katerim je voda, ta pade na lavo in stori skalo. Le-to razstrelimo ali prere­že­mo z vrtenjem ladjice in se tako prebijemo naprej. Čemu ne bi šli kar skozi lavo? Ker ta plovilo hit­ro segreje do neodzivnosti. Kasneje okolica vsebuje led, eksploziven plin in magneten tok. Led se v stiku z lavo upari, dočim ga voda spreme­ni v sneg, ki ga lahko z mehanično roko odstranimo.

Igra podpira snemanje in objavljanje kratkih videov na TiTtubi ter igranje na PSPju s funkcijo remote play.

Pot tako vodi skozi bogato zalogo tovrstnih ugančic, ki zahtevajo pametno kombiniranje naravnih elementov. Hk­rati lahko s tem odstranimo ve­či­­no sovražnikov, kar dodatno zma­nj­ša potrebo po uporabi grobe st­relske sile. Z razmišljanjem ne prizanesejo niti šefi na koncu zadnjega nivoja v vsakem svetu. Odstranjevanje njih je svojevrstna in zanimiva izkušnja. Poleg re­ševanja ubožcev je moč iskati še skrivne sobane in na­birati diamante. Za oboje si nato nagrajen s trofejo, dočim moraš za višjo uvrstitev na svetovni lestvini le hiteti skozi sobane ter brez napak pobirati izgubljence.

Všečno ambientalno glasbo je prispeval dedek elektronike Alex Paterson, bolj znan kot boljša polovica dueta The Orb.

PJ Shooter tako kot prejšnji Eden briljira v svoji preprostosti, ki pa je deloma tudi varljiva, saj gre manj za streljačino in bolj za spretnostno-miselno igro. Je dokaz, kaj se da narediti brez milijonskih vložkov, le z inteligentnim dizajnom ter poklonom dvajset let starim igram. Kovance in oblaček 1UP je recimo prispeval Mario, sovragi so pobegnili iz Metroida, medtem ko sta fizika in nadzor poklon Gravitarju in njegovi evoluciji Thrust. Nekaterim to sicer ne bo povšeči in da se očitati kratkost, saj lahko s hitenjem skozi nivoje zadevo zaključiš v treh do petih urah, kar ironično prinese največ točk. A iskanje skrivnosti in preprosto uživanje v spajanju tekočin lahko igranje podaljša vsaj za štirikrat, medtem ko je cena osmih evrov v PS Storu nečloveško ugodna. Kupi. Zdaj.

Je najbolj izpiljen in nedeljskemu igričarju dostopen naslov iz serije PixelJunk. Bolj spretnim je namenjeno naskakovanje lestvice.