IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Saboteur
The Saboteur

LordFebo poči herr Flicka, litl tenk, Lando in še trinajst drugih Hansov. Nato povozi Pierra in Michelle ter uniči pol steklenice trikrat destiliranega irskega viskija.

Saboter ni počasna tiholaznica, kakršne so mno­ge drugosvetovnovojne saboterske’ igre, recimo Death to Spies in Silent Assassin. Je preprosto Grand Theft Auto v okupirani Franciji, kjer policaje in nasprotne tolpe nadomeščajo nacisti. To pomeni, da v znani maniri krademo avtomobile, nemilostno gazimo pešce, mikastimo, kogar nas je volja, in nato skušamo pobegniti rajhovskim organom pregona. Nekje vmes pa se tretjeosebno streljajoče prostituiramo za lokalne šleve, ki si ničesar ne upajo narediti sami.

Ko nas Žermani zapazijo in sprožijo alarm, imamo precej možnosti. Na nekaterih mestih lahko preprosto izključimo sireno. Druga varianta je brzopetno bežanje iz kroga zasledovalcev, bodisi s hitrim avtom, bodisi čez strehe. Najti moremo jasno označeno skrivališče ali zasedo odpornikov.

Čefurski protagonist je Irec Sean, po izobrazbi mehanik, šofer in ženskar. (Navdih zanj, ampak nič več kot to, so razvijalci dobili od vojnega heroja 'W Williamsa', večkratnega zmagovalca predvojne Velike nag­ra­de in operativca v pariškem podzemlju.) Ko mu Nemec preluknja pnevmatiko in prijatelja, se Sean za­­veže k maščevanju. Hitro se izkaže kot človek za vse, zato postane glavno orožje odporniškega gibanja. A četudi je njegova premoč nad Švabi pretirana, saj bi bil sposoben na svoj superjunaški način malodane lastnoročno končati vojno, to ne moti. Ravno nasprotno. Napadalen pristop, ko bodisi v naskoku pobiješ nemškutarski vod, bodisi jih brez težav nekaj ducatov sklatiš s snajperico, nadvse dogaja. Vsekakor bolj od počasnega šunjanja po sencah in opazovanja vzorca, po katerem se gibljejo patrulje. Le če­mu bi se ubadal z opravilci, kot je nastavljanje cigaretnih škatlic na tla ali žvižganje izza vogala, ko lahko pozornost (in obenem življenja) stražarjev preusmeriš s spektakularno razstrelitvijo rezerovarja z gorivom? Da igra na tem gradi oziroma podpira eksplozivno destruktivnost, priča nenavadno veliko takih in drugač­nih kanistrov, jeklenk in cistern. In ko to ni dovolj, zlezeš v tank ali na protiletalski top ter skoraj ne­ran­ljivo nadaljuješ radostno trosenje ognja pa vsem, kar nosi kljukast križ, vključno z velikimi zrako­plovi, ki ob sklatenju spuščajo strašljive zvoke umirajočega kita.

Ob zagonu igre sem se skoraj onesvestil. EAjev izdelek se odpre z golimi dojkami barske plesalke prek celotnega zaslona! Žal se erotika pri teh predstavah konča. V štorijalnem delu sem jo čakal zaman. Nasploh da špil sprva zaradi večje gostote vmesnih sekvenc bolj kinematičen občutek, kot se izkaže.

Privlačen, filmski začetek, ki med ostalim vključuje ce­lozaslonske nezakrite joške in dirkanje s formulo, na­migne na bolj vódeno, usmerjeno igro. Na misel mi je prišla davna Mafia, ki je bila kljub videzu svobodnice v bistvu skrbno dodelan niz dvajsetih izvrstnih nalog. No, kmalu se Saboter izkaže za vmesno pot med to premočrtnostjo in popolno prostoročnostjo. Nalog ni GTAjevsko neskončno in so kakovostne ter neponavljajoče se, tudi tisti ščepec neobveznih. Naše poslanstvo je seveda partizansko, torej uničujemo skladišča in mostove, sabotiramo vlake, rešujemo zapornike, prestrezamo pošiljke, delamo atentate in po­dobno. Veliko misij ima raznolike pristope, saj imamo možnost ramboidno navaliti na sprednja vrata, se s sosednje stavbe po telefonski žici spustiti na dvorišče ali se preobleči v čeladarja. Toda, kot rečeno, ni potrebe po pretirani opreznosti. Napredni skrivalni elementi, kot je izogibanje lučem in vidnim poljem stražarev, niso vdelani. Zdravje se obnavlja samodejno in iz vsake situacije je mogoče pobegniti na veliko načinov. V vsakem primeru je streljanja mnogo in tudi tu ni kakih domiselnosti. Tipček se sam od sebe skrije za zaboj ali vogal, drugače pa velja edinole držanje sprožilca, dokler so naboji v šaržerju. Na izbiro imamo več vrst pištol, karabink in brzostrelk ter nerodno bazuko in plamenometalec. Vse to kombiniramo na navadnih vermahtovcih, oplaščenih gestapovcih, SSovskih generalih in še na nekaj vrstah specialnih zajebancev. Po potrebi pa tudi na njihovih vozilih. Okultnih ali eksperimentalnih zadevic v slogu ubersoldatov in raketnih nahrbtnikov ni.

Znamenitosti Pariza so vključene v naloge. Pred Luvrom moramo razsuti propagandni stolp, pod Slavolokom zmage preprečiti požig knjig, finale pa se odvije na Turnu. Za pariškost snamem klobuk avtorjem! Edinole sem pogrešal francoščino, saj okradeni in povoženi ljudje vreščijo angleško.

The Saboteur
založnik: Pandemic Studios / EA
objavljeno: Joker 198
januar 2010

74
poudarek na akciji, eksplozijah in dostopnosti
par posrečenih zamisli
podoba, slikovitost, pod­robnost, prostranost
viva la resistance!
nič posebej naprednega in prelomnega
veliko podrobnosti, a nič interakcije
izgubljanje časa z nekaterimi opravili