IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Batman: Arkham Asylum
Batman: Arkham Asylum

TANANANANA BATMAAAAAAN! In njegov črni gospodar Sneti. (Ki v resnici dela za Jokerja.)

Pojem interaktivnega filma so malopridni založniki in leni ustvarjalci skozi leta tako skazili, da igralec ob njega omembi takoj skoči v najbližji prepad. Sprva je 'interactive movie' pomenil to, da so plošček nafilali z ogromno količino videa, skozi katerega si se preklikaval. Ko se je gmajna tega nasitila, je prišlo razumevanje: smisel filmskosti ni v full-motion videu, ampak v tem, da se POČUTIŠ kot v kinematografskem izdelku. Video je tako zamenjala normalna trirazsežna grafika brez Tie Carrere.

Ko zgodbi pravim 'stripovska', cikam na pogosto plitkost v grafičnih zvež­či­čih. Filma Batman Begins in The Dark Knight izročilu dajeta nove razsežnosti.

A nato je grdo, trdo betico dvignil drug problem. V gonji za filmskostjo so avtorji začeli zapostavljati igralno plat. In jo še zmerom. Zadnja taka izdelka sta Heavenly Sword (J170, 63) in Assassin's Creed (J178, 74). Oba sta izvedbeno zglancana in vzdušna, a po špilavski plati skopa. Prvi od tebe hoče stalno drkanje enega gumba, kar botruje vseskoznemu razpadanju nasprotnikov na kosce, medtem ko drugi ni veliko boljši, saj se začne že tako nerazgibano raziskovalno-akcijsko početje v njem kmalu nadležno ponavljati.
Vesel sem torej, da se Batman: Arkham Asylum pretežno ogne tej pasti. Ne gre sicer za špil, čigar mnoge plasti bi bile tako napredne, da bi jih lahko opeval posamič. Skrivanje je prostodušno, tepežkanje malce knofodrkarsko, detektivstvo na ravni policijske postaje Spodnji Duplek, ploščadarstvo osnovno, linearnost domala popolna in zgodba stripovska. A elementov je mnogo in večina jih doseže vsaj solidnost, povezani pa so mojstrsko ter dajo krepak rezultat. Redkokdo je to pričakoval od studia Rocksteady, ki je prej udejanjil le spodobni Urban Chaos (J156, 73). Še manj pa od obtolčene, v rito zlorabljene Batmanove licence.

Batman je nabit in kvadratnočeljusten ter se giblje nič manj kot perfektno. Tako tedaj, ko hodi in teče, kot takrat, ko tepe in z višav drsi proti tlom.

Si torej Netopirmož, ki se na otoku Arkham zaplete v Jokerjeve štrene. Šaljivec se pravičniku pusti ujeti in odpeljati v umobolnico + zapor samo zato, da tam v navezi z drugimi stripovskimi razbojniki (Killer Croc, Poison Ivy ... - glej okvir) in stotinami zapornikov stori veliko pizdarijo. Na dobrodelnežu je kakopak, da barabam prekriža načrte. Vendar tega ne bo storil s hojo naprej, mlatenjem in vožnjo batmobila. Ali Batgirl. Vozil sploh ni, tako kot ne niplastih sodelavcev v slogu Robina. Samo poblaznelo režeči se Joker in njegova vojska gnid, ki jo je treba ustaviti, pa Gordonova hči Barbara (Oracle) na radijski zvezi.
Res je, da brez štetja reber ne bo šlo. Batman, ki ga zvečine gledamo od zadaj in od strani, kot sta uveljavila Gears of War in Resident Evil 4 (se pa kamera v tesnejših prostorih in situacijah tudi oddalji), na dosti mestih naleti na tolpe kriminalcev. Daleč od tega, da bi junak tedaj zapregel podoben arzenal potez kot protagonist Ninja Gaidena. Levi miškin gumb sproži udarec z roko ali nogo, desni pomeni met bataranga ali prestrezanje sovražnika, ki je tik pred tem, da te poči na gobec, srednji kanalje za nekaj trenutkov omamlja, preslednica pa sproža gibčna skakanja naokoli. Uporabljaš lahko tudi desne gumbe na joypadu, če igraš z njim ali na PS3 oziroma xboxu 360.

Vnovično igranje na hard je zmerno vzburljivo. Ker ni ikon, kdaj te bodo use­kali, je mlatenje težje, in rafali med skrivanjem so bolj smrtonosni.

Sistem je enostaven in hitro dojemljiv, vendar ni trapast. Knofodrštvo je sicer izraženo, saj brez besnega žokanja miške ali ploščka ne gre. A finta je v tem, da je treba vedeti, kdaj sprožiti vihar iz pesti & podplatov. Če udarjaš tjavdan, te drugi nasprotniki zalotijo od zadaj, ko obračunavaš z enim od njih, ti z daljave vržejo v glavo zaboj ali te prerešetajo. Smrt nikdar ni prav oddaljena, saj Batman ni heroj z nadnaravnimi moč­mi. Še bolj mu zavdajo tipčki z noži, ki znajo blokirati vsak njegov naskok, če jih ne omami, in modeli s paralizatorskimi palicami, ki jih je treba preskočiti. Največ težav ima pak z velikani, ki so požrli preveč skrivnostnega virusa in jezno napadajo s tekom v ravni črti, mahanjem ter obmetavanjem. Ko navalijo, jim mora Batman vreči v glavo batarang, da se oslepljeni nekam zaletijo, nakar jih lahko tepe ali zajaha, da sklofutajo okoliške zapornike.

Batman: Arkham Asylum
založnik: Rocksteady / Eidos
demo: natlačenka 194
objavljeno: Joker 194
september 2009

89
simpatično igranje
dobro ses­tav­­ljena hibridnost
fantastično vzdušje
filmska izvedba
enostavnost vsake od plati
neimpresivno šefovje
držanje za roko
okvirčki:

Verzije

Zlobnjaki