IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Wolfenstein
Wolfenstein

Pridite, nacistki! Za vas ima striček Sneti malo kaj­zerce, malo šmajserce in malo snajperce!

Dokler si mlad, se ti zdi, da je sedanjik blazno drugačen od nekočnjika. Sedaj imamo internet in aj-fon, njega dni so si lastili zgolj cajtenge in aj-var. Toda ko si na hrbet naložiš nekaj križev, ugotoviš, da se preteklost nadvse ponavlja. Tako ti da renderirani uvod v Wolfenstein vedeti, da si se znašel v jako podobnem zosu kot leta 1992, ko je Idjeva skorajda istoimenska 3D streljačina to zvrst katapultirala v višave popularnosti.

Tesla gun je primerek iz futuristično-fantazijsko-okultne orožarne. Nekaterim bo bolj pasal ta slog, drugim manj odbiti Call of Dutyjev.

Sredi druge svetovne vojne je na pohodu nacistično Zlo, ki mu bo z neustrašnostmi in tonami vročega svinca prekrižal račune herojski, jeklenočeljustni, ostrogledi, miši­čas­ti, pravomoški ameriški soldat poljskega rodu Wi­lliam 'BJ' Blazkowicz. (Bagatelca: tip je dedek Commanderja Keena. Res.) Tako je bilo tedaj, tako se je zgodilo v Return to Castle Wolfenstein (2001) in tako je zdaj. Seveda so vključeni okultno-fantazijski elementi, saj si skušajo klobasožerci prevlado nad svetom zagotoviti z izkoriščanjem sil iz onostranstva. Vsa štorija je taka, kot bi ušla iz cenenega staromodnega stripa, kakršni so sanjaško domišljijo burili sredi prej­šnjega stoletja. Če bi imeli tedaj računalnike in konzole, bi tovrsten šmorn igrali, tako so ga pač brali. Vsebina je enaka - neobvezna, lahkotna eskapistična zabava za popoldneve, ko se nimaš kam dati in pot­re­buješ špric strelskega adrenalina v žilo.

Multiplayer se da igrati, a kakega posebnega vtisa ne stori. Razen če sem šteješ frustracije. Tudi vozil ni v njem.

Tega tretji Wolfie dostavi v izobilju, za kar se ima v največji meri zahvaliti svoji fantazijskosti. To ni Call of Duty in Medal of Honor, ki se gresta kvazi realizem, ampak prostodušna arkadna nažigačina, v kateri se na­vadna berlinska soldateska meša z zobatimi mutan­ti, nevidnimi vojaki z wolverinsko spremenjenimi kostmi, kužno nabreklimi trimetrskimi gorjani, teleportirajočimi se coprniki in pošastnimi zobatci iz drugih dimenzij. V kateri imaš v roki tako MP-42, bazuko in bruhalnik ognja kot izmišljeno teslino puško, ki nasprotnike cvre s štromom, ter izvedenko BFGja iz Dooma. V kateri se po eni strani zanašaš na svoje spo­sobnosti, po drugi pa na čudežni kristal. Ta ima štiri moči, ki jih odkleneš dokaj hitro in jih nato po mili volji uporabljaš skozi ves špil. Prva je odstrtje 'zavese', ki loči naš svet od alternativnega, kar obarva sovražnike oziroma zanimive točke in včasih na označenih mestih pokaže luknjo v zidu, da lahko greš naprej ... druga je ščit, ki odbija krogle in okoljske ne­­prilike (elektrika, ogenj) ... tretja ojačanje izstrelkov, s čimer prebijaš sovražne ščite in celo prere­še­taš kak oklepnik ... in četrta upočasnitev časa. Moči lahko izkoriščaš posamič ali kombinirano, recimo vklop bremzanja ure in protekcije. Seveda pa s tem hitreje porabljaš omejeno okultno energijo, ki se samodejno obnavlja zelo počasi. Na brzaka si jo povrneš iz naokoli razmetanih posod in nahajališč, ki jih prepoznaš po migetajočem zraku.

Orjaški cepelin skriva dvorane, ki zahtevajo nekaj ploščadnih spretnosti. Ni težko, tako kot ne vsa igra, ki zna (naj)bolj sesti ne prav izkušenim.

Wolfenstein
založnik: Raven, Id, Endrant, Pi / Activision
objavljeno: Joker 194
september 2009

78
nichtlinear!
spektakular, atmosferiš!!
dume švaben šmajsen zer gut jaa jaaa!!!
MEIN LEBEN!!!
ne prav izvirna
raziskovanje se zna vleči
švoh večigralstvo
brez (robo)Hitlerja
okvirčki:

Nalinijski volcje