IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » The Dishwasher: Dead Samurai
The Dishwasher: Dead Samurai

Sneti povabi Zaotičija in emo brit­vi­čar­ja na čaj. Nalije jima kipeče krvi.

Saj je res, da je doba interneta prinesla mnogo gorja. Recimo otiščance na riti od nažiganja masovščin, vsem dostopne slike takerja in blog Iztoka Gartnerja. A po drugi strani brez vsemreže in njenih povsod razpredenih kanalov širša publika ne bi nikdar ugledala mnogih igrarskih biserčkov, saj se ti ne bi prebili skozi kravatarsko nadzorovane pipice. Spletna distribucija namreč izloča založnika, ki ponavadi v zameno za denarni vložek nadzoruje vsebino (od tod toliko streljank s tematiko druge svetovne vojne in nič seksa v igrah). Tako dobijo priložnost za uveljavitev nadarjeni, delavni garažni avtorji, mi pa z internetnih servisov za drobiž ali celo zastonj pretakamo neodvisne odličnice, kot so Aquaria, Braid, Cave Story, Noitu Love 2, World of Goo ... in The Dishwasher: Dead Samurai.

Vzdušje je odlično. Podoba je samosvoja, uboje in krvobrizge spremljajo vreš­­­čeči, popačeni kriki ultimativne bolečine, zgoraj desno pa se ob pikah in merilniku zadetkov v trenutnem kombotu izpisujejo nagradne besede. Insane, prav zares.

Sođoper - mrtvi samuraj je že samo po sebi dovolj nenavadno ime za špil, da veš, da ga niso naredili pri kaki veliki tvrdki. Res, ustvaril ga je en sam človek - James Silva, drugače avtor kul zastonjkarice Zombie Smashers za PC, ki je z njim predlani zmagal na Microsoftovem natečaju XNA za domače igre Dream-Build-Play. Za to je prejel deset tisoč dolarjev in pogodbo, da mu MS naslov izda na Xbox Live Arcade, kjer ga zdaj tržijo po 800 točk (10 evrov). Idejo je dobil, ko je delal kot pomivalec posode, tako kot svoj­čas Brusli. Zamislil si je igro, v kateri bi kot slaboriten predstavnik tega necenjenega poklica demoliral valove sovražnikov. Po menjavah zvrsti se je reč izlila v hodi-v-desno sekljačino tipa Viewtiful Joe, ki je zaradi avtorjeve odbite domišljije izvedena jako nenavadno. Igramo kot preklast samuraj, ki se potika skozi gotsko temačno okolico in ob spremljavi azijatske mu­zike z žagalnimi vložki reže nakaze na trakove, da škrlatni gejzirji brizgajo vsevdilj. Stil je izreden, saj kombinira s svinčnikom narisane like, čopično obrobljena ter vodenkasto zabrisana ozadja in špricljaje temnordeče tekočine po zaslonu. Učinek je stripovski, a ne tako kot pri igri podobne baže Castle Crashers, ki jo takisto prodajajo na XBLA. Ta je farbovito radostna, Dishwasher pa je pravšnji za emo britvičarje. A hkrati je izdelan s pravo merico amaterizma, da ga ne gre jemati kot visoko umetnino. Če prej ne, ti to postane jasno, ko dojameš, kakšno štorijo med nivoji spremljaš skozi trakove, na katerih so odtisnjene stripovske sličice. Pripoved, ki si jo je bil sposoben izmisliti le nekdo, ki je videl res mnogo čudnih animejev, vsebuje zaroto zahrbtnih kiborgov, prijateljskega kuharja, zombije, zen in popadke na Guitar Hera. Je zakon? Itak, vsaj če tripaš na zen nenavadnosti.

Ko so večje nakaze tik pred smrtjo, jih moraš za dobro mero še zatreti s pospešenim drkanjem rdečega gumba. Tegale goseničnega roboteja po tistem, ko mu odvrneš težko pest, dobesedno razčetveriš. Čista zmaga.

The Dishwasher: Dead Samurai
Ska Studios / Microsoft za xbox 360
objavljeno: Joker 193
avgust 2009

84