IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Super Street Fighter 2 Turbo HD Remix
Super Street Fighter 2 Turbo HD Remix

Sneti zaužije predjed za SF4, ki pa se izkaže za bolj nasitno, kot se zdi.

Hadooočec! Avaaarjučec! Uepepepuunet! Okej, vem. V resnici se Ryu in Ken dereta hadouuken!, šoorjuken! in tatsu maki sen puu kjaku!. Pa kaj? Zaradi mene lahko vpijeta dolenjske nerazumljivosti, ko se ponoči nacvičkana vračata iz zidanice in tepeta mimoidoče trte. To ne bo v ničemer spremenilo dejstva, da sta tipa legendi. Tako kot je legendarna vsa serija Street Fighter.

Z evropsko verzijo za PS3 mutijo, a prišla bo in bo stala 15 EUR. Težava je le, kako do nje, saj nas Sony ne pusti v spletno trgovino.

Že osemnajst let definira pojem globoke, izpiljene dvorazsežne pretepačine, in navzlic kupu verzij ter odvrt­kov njena privlačnost ni usahnila. Borilni sistemi v veliki večini Pouličnih bojevnikov so tako dodelani, hit­ro razumljivi in obenem neizčrpni, da se jih domala ni mogoče naveličati. Če slučajno kakega se, pa nau­če­no preneseš na nek drug del, ki ga Capcom vedno rad dostavi. In namečkoma okrog njih cveti bogata tekmovalna scena, ki spada med najbolj prijetne.
Kljub temu pa je osnovno vprašanje, če svet potrebuje res še en Street Fighter. Sploh ker februarja pride štirica - in ker gre pri SSF2TDHR le za prenovljen SSF2 Turbo iz leta 1993, ki je bil sam po sebi peta ver­zija dvojke. Za nekoga, ki ga pretepačine ne zanimajo, bo odgovor negativen. Tudi poznavalci bodo malce križem gledali. Zaenkrat je vrhunec niza SF3: 3rd Strike in tega HD Remix ne spremeni. (Med nama: dvomim tudi, da bo karte preme­šala štirica.) A po drugi strani to ni špil, ki bi prepričeval neprepričane ali seriji dajal nove razsežnosti. Narejen je za turnirske tekmovalce ali vsaj resne zagreteže, pa tudi za tiste, ki bi radi stopili v svet 2D pretepalk, a so jim novi SFji preveč zakomplicirani ter nimajo cekina za odmet. Zadeva je namreč za XB360 in PS3 na voljo v digitalni obliki in stane 1200 Microsoftovih točk na Xbox Live Arcade oziroma 15 $ v ameriškem Play­sta­tion Storu.

Ob izidu špila je Capcom dal na plano zastonjski rapovsko remiksan soundtrack. Najdeš ga na www.ocremix.org.

Za to, kar dobiš, je ta strošek minimalen. V paketiču se skriva ves stari SSF2 Turbo z nedotaknjenimi liki, udarci, umetno pametjo, kvad­ra­tastimi borci in opcijami, ki simulirajo DIP-stikala z avtomata. Nadalje je tu visokoločljivostni modus, ki odvrže stare podobice vseh likov in jih nadomesti s kot katana ostrimi risbami v stripovskem slogu. Pri tem količina sličic animacije, zaz­na­vanje mest udarcev in po­dobno ostaja enako, le videti je ig­ra neprimerno boljša. Enake pozornosti so bile deležne melodije in ozadja. Tipskemu arkadnemu na­či­nu in metanju črev na plot dveh pred enim televizorjem so dodani tre­nažni način z vidnimi hitboxi, zmiksan arcade mode z bolj živ­lje­nj­sko umetno pametjo ter spletni fajti. Dotični poznajo HD- in retro udejstvovanje, rangirana in nerangirana razgrajanja ter eliminacijski turnir za do osmerico sodelujočih. Pri nalinijstvu je super, da niti ti, niti tvoj nasprotnik ne moreta videti, kateri lik je kdo izbral, dočim mrežna koda omogoča razumno gladek potek. Z Američani na PS3 je bila gladkost sicer vseh sort, pri igranju s Slovenci pa je bilo, kot bi imel nasprotnika ob sebi, le da mu nisem mogel enako učinkovito trashtalkati in mu nagajati z dobro merjenimi prdci.

Na seznamu borcev je tudi ustrezno oslabljen Akuma. Izbereš ga tako, da na Hondi stisneš gor (v classicu na Guilu).

No, levji delež izboljšav je šel v loš­čenje potez sedemnajstih karatejcev, samih SFjevskih znancev, od Ryuja, Kena, Guila, Zangiefa, Honde in Chun-Li prek manj kultnih T. Hawka, Fei Longa, Dee Jaya ter Cammy do Akume, ki je v Remixu odklenjen od samega začet­ka. Glavni oblikovalec špila je David Sirlin, dolgolet­ni tekmovalec v SF, in na www.sirlin.net si lahko pre­­berete romane o tem, kako je predeloval bor­ce. Tu bo dovolj, če po­vem, da so projektili manj učin­ko­viti; da so liki po moči bolj enakovredni; da ni toliko potez, ki jih je mogoče go­lju­fivo izkoriščati; da so vnosi za številne gibe enostavnejši; in da je igra bolj odpustljiva glede zaznavanja smeri ter gumbov. Zaradi tega so specialke laže izved­ljive, kar je dobrodošlo za lastnike ploščkov, saj so SFji zaradi avtomatnega porekla tradicionalno bolj prijazni do palic. Tepežkarji resda nimajo toliko gibov kot v modernejših Bojevnikih, manjka jim opcij v ob­rambi, saj ni parryjev, in merilnik super moči je le eden, uporaben za napad. Tudi animacija ni tako podrobna. A globina je navdušujoča, saj je špil umetelen ples nadzorovanja talnega in zračnega prostora, predvidevanja ter spretnostno-psihološke nadmoči, ki nudi taktično globino v malodane vsaki situaciji. Začetnik ga hitro razume, a mesece lahko študiraš vsak lik, kaj šele posamezne matchupe.
Seveda je Remix prepihan in prebarvan špil, star krepkih petnajst let, ki po globini ni na ravni 3rd Strika ali Alphe 3, niti ne zadnjih verzij nekaterih drugih 2D serij, kot je Guilty Gear. A o nategu ni moč govoriti, saj je strošek nizek, popravkov ogromno, vsebine dosti, videz je super, spletna koda kul in igranje pes­niško. Celo umetna pamet v enoigralstvu je nekako na nivoju. Edini resnejši problem je zato rajclih želja po dragem arkadnem joysticku in štirici, ki se pojavi, ko ti SSF2TDHR pride v kri. Hočem oboje ZDAJ. Sicer bo nekdo pri Capcomu fasal avaaarjučec! direkt v menis­kus.

Inačico za PS3 je s padom bolje igrati, saj je kri­žec na joypadu za X360 daleč preveč okoren.

Super Street Fighter 2 Turbo HD Remix
Backbone / Capcom za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 185
december 2008

86

 
sorodni članki