Lanski opis 'kralja' sem zaključil v sarkastičnem tonu, rekoč, da velja kljub razočaranju počakati do letošnje edicije. Zanjo je ata Šingo 'Seabass' Tsubasa svečano obljubljal, da bo brez kanca dvoma, častna samurajska!, prerojeni Pro Evo. Jasno, že takrat mu ni verjel praktično nihče, kajti po odsotnosti opaznejšega napredka v zadnjih štirih inkarnacijah so vladarju ostali goreče zapriseženi le redki. V naših logih so to zlasti tisti, ki se s plašnicami na očeh otepajo resnice, da ga nadmočna FIFA za PS3 in xbox 360 že dve leti tepe v nekaj zelo krvavega. Časi prepirov o tem, kateri špil je arkada in kateri simulacija, so torej minili, saj se obe kvalificirata za slednjo. FIFA celo bolj. Toda ali to pomeni, da je Pro Evolution Soccer postal zanič igra? Nak, čeprav je to, kot bom raztolmačil v nadaljevanju, klavrna tolažba.

FC Jokerina v akciji. Napredovanje z ekipo brezimnežev v master lea­gue ostaja na najvišji težavnostni stopnji zadovoljujoče zagamano.

Najprej naj povem, da je pravična ocenitev špila iz tako dolgoživega niza, kot je Pro Evo, nehvaležno delo. Ves čas moraš imeti pred očmi dejstvo, da ni vsakdo, ki se bo z njim spopadel v inačici 2009, v predhodne verzije tako kot ti vložil stotin, pardon, tisočev, pardon, milijonov ur. Kajti koliko more onemu, ki se s Pro Evolutionom srečuje prvič ali drugič, dejansko najedati, da pri metanju žoge iz stranskega avta recimo izvajalca še kar ni moč premakniti za meter ali dva po dolžini bele linije, kot je to praksa v realnosti? Normalno, da manj kot starim PESjanom, ki na take površnosti opozarjamo od pamtiveka. In treba je reči, da so to strogo vzeto le detajli, ki začetnikom ne bodo pokvarili težavne, vendar izredno nagrajujoče izkušnje brušenja neštetih vidikov nogometne igre. Ta bo taka ostala, dokler bo serija po tradiciji nudila za poln Camp Nou povelij, telesnih karafek in trikov, s katerimi je moč na zaslon skoraj do koraka natančno preslikati vragolije, ki so jih čez vikend na zelenih pravokotnikih uprizarjali Ronaldo, Del Piero, Ibra. A kaj, ko je bilo povsem isto moč trditi že za Winning Eleven 7 International, nadgrajeno enačico Pro Eva 3, ki je za playstation 2 in računala izšel davnega leta 2003! Je torej mogoče, da so Šingo in druščina ves ta čas, zlasti od mesecev, ki so pretekli od lanskega verzije, spet le srkali sake ter žgečkali gejše?

Patrick Vieira je Arsenal pred leti zapustil v želji, da bi osvojil ligo prvakov. Naposled je pristal v milanskem Interju, kjer so možnosti za kaj takega neznatne, hihi. No, potom novega na­či­na v PES 2009 se mu sanje morda naposled uresničijo.

Če začnem pri grafičnih in zvočnih pritiklinah Pro Eva 2009, je odgovor pritrdilen, saj so od lanskih napredovale za ščepec zanohtne črnine. Modeli navideznih žogobrcarjev so spričo visokih ločljivosti na raču­nal­nikih sicer spodobni (žal ima špil z njimi na določenih sistemih spet težave - za re­šitev v strica Googla vtipkajte 'PES 2009 resolution fix'). A ostalo, od dvodimenzionalne publike prek enih in istih tekstur trat do dokaj osnovnega osvetljevanja, ostaja ujeto v telovnik, čigar tkanina sega v dobo PS2. Podobno staromodna sta angleška komentatorja, ki ju bo večina kma­lu utišala - nakar bo prisiljena pos­lušati ponavljajoče se napeve navijaških skupin. Ti izpadejo smešno nepristni celo pri nekom, ki se jih spomni le iz televizijskih prenosov, kaj šele pri človeku, ki je v tujini med italijanskimi ultrasi in angleškimi huligani na tribunah namlatil vsaj ducat nebogljenih dedkov.