Nedolgo tega, v Jokerju 176, je gradbeno-upraviteljska simulacija Imperium Romanum bolgarskih razvijalcev Haemimont dobila solidno oceno 75. Izpiljenost in samosvoj sistem podnalog sta zadovoljila lep del občestva, posledično pa tudi žepe programerjev in založnika. Zato ne preseneča hitrost izdaje prvega uradnega (nesamostojnega) dodatka, kjer osvajamo britansko otočje in si ga lahko privoščimo že za petaka.

V dodatku smo upravičeno pričakovali vsaj kakšno novo stavbo, rastlino ali dob­rino, kar pa ostajajo pobožne želje.

Žal pa malo denarja pomeni malo muzike. Namesto orenk kampanje in še kakih sladkorčkov dobimo le štiri scenarije med vsake medsebojne navezave. Conquest of Britannia nas tako odloži v Londiniumu (Lon­­donu), Eboracumu (Yorku), Aquae Sulisu (Bathu) in na obronkih Hadrijanovega zidu, ki je va­ro­val civili­zirane jupitrove ritolizce pred barbarskimi protoškoti. Nič ne rečem, scenariji so dodelani in za­nimivi, zemljevidi razgibani in podnaloge sveže. Toda vse ostalo je do pike enako, saj ne dobimo niti ene nove stavbe, poklica, enote, dobrine, šavja … Nič. Celo oljke in trte veselo rastejo v brozgi na severu. Drugače po­ve­dano – natanko to, kar je bilo očitano originalu. Prema­lo vsega že od za­četka. Da je cmok v grlu še večji, je izšel že drugi dodatek po povsem enakem princi­pu, le da je postavljen v šumave Germanije, bolje pa ne kaže niti prihajajočima paketkoma s kolonizacijo severne Afrike ter Cezarjevo državljansko vojno.
Takle evolucijski pristop podajanja nadgradenj te sicer res manj udari po žepu, ampak tovrstne raz­ši­ritvice so enostavno žalost in jih bodo kupovali res samo največji natepači Imperium Romanum.