IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Enemy Territory: Quake Wars
Enemy Territory: Quake Wars

Aggressorja nova moda kovinskih notranjih organov ne privlači, zato poprime za bazuko.

Okroglih deset let tega - slabih deset, saj je bil december - je med nas udarila druga Kvaka. (Za nove bralce: to je Quake 2.) Id so izpolnili obljubo in dvajsetim odtenkom sive in rjave dodali rdečega ter oranžnega, poleg tega pa so prebili led še na enem področju: prvoosebni streljanki so nadeli pošten štorijalni okvir. Kakor smo se vsi slinili ob napovednih slikah, nas je vrglo, ko se je začela vrteti uvodna animacija. Že to je bilo za FPS nepojmljivo, Quake 2 pa je uvedel še sovražnika z lastno socialno strukturo in prepričljivo industrijo predelovanja človeških rebrc. Stroggi so sicer prežvečena klasika v smislu preteče alienske nevarnosti: metafora požrešnega roja kobilic, ki se zaje v planete, da pohrusta naravna bogastva. A tu so prišli z opombo, da smo naravno bogastvo tudi mi, oziroma naše meso, kar je vsej stvari dodalo precej več, erm, mesa. Eno bolj fascinantnih poglavij je tako začetni napad Stroggov na zemljo, ki je po epskosti neznansko primeren za kak osladno patriotski vojni film ... ali za novo streljanko. Mi že vemo, Id pa tudi. Samo pobiksali so ga, ker je v večigralsko streljanko vzdušno zgodbo težko tlačiti. Zato je niso.

Kot je za ET značilno, streli v glavo še vedno vladajo. Zato so lahko tudi 'šibkejša' orožja jako smrtonosna.

Takoj razčistimo: kdor je Quake Wars čakal, ker ga rajcajo sami Stroggi kot v kovinske ponve odete zaplate mesa s pnevmatskimi vrtalniki namesto rok, gre lahko jokat na drevo. Špil se v konflikt med ljudmi in prišlei kontekstualno poglobi toliko kot Naša mala klinika v resno zdravstveno problematiko. Dogajalni okvir je razložen v slogu nedavnega Battlefielda 2142: v tekstu ob nalaganju zemljevidov. Ne bom trdil, da je za večigralsko usmerjeno igro to nujno slabo, vsekakor pa je zamujena priložnost, kar se vzdušja tiče. No, bodo pa igre toliko bolj veseli tisti, ki jih je pritegnil prvi del naslova, kajti igra je toliko Enemy Territory, da bi bila bolj že težko.
Enako kot v izvirnem Wolfenstein: Enemy Territory je posredi napadanje in branjenje ključnih točk, ki je mnogo bolj kot Battlefieldu podobno denimo UT Assaultu, le da s poklici. Se pravi, nič kampiranja pod zastavicami, dokler ne zamenjajo barve, marveč izpolnjevanje vrste natanko določenih ciljev. Ti nujno zahtevajo moštveno sodelovanje, saj je treba za izpolnitev naloge ponavadi zaposliti različne vrste bojevnikov. Celo pet vdelanih poklicev se skorajda ne razlikuje od izvirnih iz ET. Imamo soldata, ki je malo zakompleksan, zato rad pozira z velikimi krepalicami, kot so bazuke in puškomitraljezi, za posladek pa podstavlja bombe, da dela velik kabum. Nato je tu človekoljubni sanitejec, ki pride do vas, ko vam gledajo čreva ven, in vas z neko hokus pokus napravo spet potegne med žive. Čuda tehnologije pa to. Sledi inženir, ki popravlja smodečo se opremo in postavlja obrambne stolpiče pred prag. Na koncu sta zahrbtna razreda: bojiščni operativci, ki postavljajo težko topništvo in ga, kar je seveda bolj zabavno, usmerjajo na betice sovragov, ter specialne enote, po domače snajperisti. Stroggovske klase so domala enake in se imenujejo aggressor (o glej, lahko jih tožim za pravice!), technician, constructor, oppressor ter infiltrator.

Železni behemoti bruhajo uničenje levo in desno, vendar jih načne že mitraljez. Zato niso vsemogočni in nujno potrebujejo pehotno podporo.

Enemy Territory: Quake Wars
založnik: Splash Damage / Activision
objavljeno: Joker 171
oktober 2007

85
uravnotežen, globok, dinamičen sistem
človekoliki boti
tekoče nalinijsko igranje
icarus
neoriginalna orožja
premalo raznolikosti pri ciljih
zapravljen štorijalni kontekst
grafika in zvok nista nič posebnega