|
IGROVJE
Battlefield 2: Modern Combat Sneti pade v leglo n00bov in si požene kuglo v betico.
Časi so se spremenili ne sploh. Medtem ko so njega dni potekale vojne med pristaši ZX spectruma in C-64, si danes preštevajo rebra ljubitelji pecejev ter konzol. Tipični 'argument' v nikoli nehajoči debati je, da so drkalice namenjene frocem, medtem ko so peceji za dece. To je kajpak počezna ugotovitev, ki ima z dejanskim stanjem bore malo zveze. A nekaj je vendarle ima - in to bo jasno vsakomur, ki je najprej na računalu izkusil odlično moštveno streljačino Battlefield 2, nakar bo ugledal njeno konzolastično izpeljanko.
Dočim je BF2 na abakih resna, vsaj deloma realistična nažigancija, je Modern Combat zulujsko poarkaden. Že videz je krepko bolj risankast in čeprav je grafika za podtelevizorske razmere lepa, z obilico zamegljevalnih, vremenskih in razsuvalnih učinkov (inačica za playstation ima iz tega razloga težave s stalnostjo sličevja na sekundo), se ti nikoli ne zdi, da sodeluješ v pravem spopadu. To ni vojna, marveč pootročen, poenostavljen prikaz mesarije, ki ne pretrese in ne vsrka. Za to ni zaslužen le živžavasti grafični slog: orožja kljub sodobnosti n
Ker multiplayerja na eni konzoli ni, se srčika Modern Combata skriva na spletu. Koliko Slovenceljnev se bo tja dejansko odpravilo, je vprašanje, a vsekakor ocena utrpi odbitek desetih pik, če kanite špil nabijati zgolj v solo - ter pribitek petih, če ste zagrizen nepuščavnik. Istočasno se lahko pomeri 24 ljudekov, zamik (lag) je na spodobnem ADSLju minimalen in čeprav karte niso tako velike kot na računalih, so dobro zasnovane ter pretežno uživantske. Na voljo sta dva načina: ujemi zastavo in klasični conquest, ki ga je utemeljil prav Battlefield (1942). Hot-swap tu seveda ne deluje, a bolj zaskrbljujoča je preklemana arkadnost. Občutek je manj 'battlefieldovski' in bolj spominja na tipično teci-in-streljaj nažigancijo, kakršnih je že dosti, od Hala naprej. Taktičnost nadalje trpi zaradi rdečih pik, ki jih sovragi v relativni bližini fašejo nad glavo, da jih ja ne sfališ, in visoke moči orožja (čeprav, ponavljam, gre le končni učinek, medtem ko se ti zdi, da imaš v roki nerf gun). Posebej pa nažira to, kako butast je folk. Največji del špilavcev niti pod razno ne zastopi, kaj je poanta conquesta, temveč se gonijo gor in dol po kartah in pokajo v tri krasne ali snajpersko kampirajo ter si nabirajo pike. Saj, koga briga, katero moštvo zmaga, da le imaš v profilu čimveč killov. Hm, konzole = otroci? V tem primeru skorajda res. Nazaj k tazaresnemu modernemu spopadu! |
73
sorodni članki
![]() |
|