IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Chronicles of Riddick: Escape from Butcher Bay
The Chronicles of Riddick: Escape from Butcher Bay

Obritoglavi Sneti zna nenadoma izgovoriti samo še pet zelo osnovnih besed. Počuti se nenavadno dobro.

Pri bojnih vriščih barbara in mitraljezu Ramba, če bi bil spet najstnik, bi si nadvse želel postati Vin Diesel. Ne, ne ena njegovih filmskih vlog, saj tip itak glumi samega sebe (glej okvir) - prav on sam, Vin. Model ima pač vse, kar bi potreboval kot petnajstletnik: mišice, samozavest, dolarje, sončna očala in hud avto, pa še igrice rad igra ter je pobudnik in lastnik tosmernega studia Tigon. In če bi bil on, bi zasnoval prav tak špil, kot ga je v sodelovanju s švedsko skupino Starbreeze (Enclave) in založnikom Vivendi (cekin): The Chronicles of Riddick. Okej, še malo boljšega, ampak dojeli ste.

Zaporniškega grdavža se lahko lotite z nečim trdim, kot je tole, kar sem ravnokar privlekel iz hlač. Z mano ni heca, posebej ne pod tušem.

Poprej vedeti, kdo je Riddick, je za igranje fino, vendar ne obvezno. Če ste gledali filma Pitch Black ali, buhpomagaj, The Chronicles of Riddick, vam je znan lik skrivnostnega vsemirskega mamojebca, ki z nepojasnjeno močjo, sposobnostjo videnja v mraku in ledeniškim značajem zadega v koš vse, kar mu preči pot, najsibodo to alieni ali vojska humanoidnih zavojevalcev. Ako vam ni, ga boste pak šele spoznali v igri, ki je zgodbovno postavljena pred oba filma in v kateri Riddicka s spretnim miškarjenjem pripravimo do tega, da jo podurha iz maksimalno varovanega zapora. Po spremljajočih slikicah verjetno sklepate, da gre za prvoosebno streljanko, in res je temelj merjenje z muho ter iz

Zaporu in hodnikom sledijo prostori, ki so videti, kot bi jih Švedi skopirali iz Vojne zvezd. Namreč zato, ker so jih.
streljevanje vročih poljubčkov v smeri vseh, ki si zaslužijo pravo moško ljubav. S par orožji, kot so pištolica, strojnica, puška (velike začetnice si niti ne zasluži) in minigun, v premočrtnem napredovanju pošiljamo v večna lovišča navadne soldate, častnike, zoprneže v težko prebojnih oklepih, robote, zombije ter male gmizave alienčke. Ne, nabor res ni zajeten. Neba, ki ni nikdar modro, vidimo zelo zelo malo, velikovečinoma se pojamo po ozkih hodnikih oziroma zračnih jaških ter majhnih sobah, kjer ni prostora za pošteno manevriranje. Tudi zato je umetna pamet na osnovni ravni, saj je štos le v tem, da se zadosti pomikamo v levo ali desno, da nam krogle ne poberejo preveč energije, medtem pa držimo kanaljo pod namerilnikom in

Alienčki niso prav nič posebnega - niso ne pametni, ne grozljivi, ne nevarni. Tvorijo enega manj posrečenih in prepričljivih delov igre.
prožimo. Uspeh zagotovljen. Ob delno samodejno obnavljajoči se energiji, dokaj pogostih dohtarskih postajicah in ne prav mogočnih šefih zahtevnost tako niti na Hard ni na posebej visoki stopnji. (Bržkone temu botruje dejstvo, da gre za predelavo s šatulje iks, kjer sta premikanje in merjenje s ploščkom težja kot na PCju. Tamanjenje nakaz s miško in tipkalom je dokazano enostavnejše, saj sem Riddicka nabijal tudi na xboxu in sem imel več problemov.) Takisto grozljivi deli ne postavljajo baš las pokonci, saj so zombiji in alienčki prežvečeni in rutinski, medtem ko igro svetlobe in teme, ki recimo tvori glavnino srhljivosti v po okolici sorodnem Alien vs. Predator, izniči sposobnost zretja v mraku, ki jo vklopimo in izklopimo po želji. V bistvu v največji meri impresionirata sekvenci, v katerih najprej zlezemo v oklep, nato pa v kabino štirinožne bojne konzerve. Šele tu resnično izkusimo moč deljenja nabojniško-raketniškega maščevanja, saj nebodijihtreba končno padajo kot snopovi.

Robotske sekvence so odlične - najprej smo v takemle oklepu, nato v robotu. Tu je špil še najmanj videti kot da so ga naredili z motorjem Dooma 3.

Ampak, vendar, toda - Escape from Butcher Bay ni le nažigačina. Kar bi se lahko izrodilo v še eno blesavo filmsko licenco in povprečeno predstavnico zvrsti, zavoljo edistvene zasnove postane nekaj čisto samosvojega. Zajeten del izkušnje namreč tvorijo elementi drugih žanrov, od pustolovščine prek pretepačine in skrivalniščine do platformščine. Avanturistični vidik pride do izraza takoj ko prispete v zapor: namesto da bi stražarju sunili orožje in se odpravili na radostnodestruktivni pohod, je treba najprej spoznati ustanovo in razmere ter, khm, prepričati nekaj ključnih oseb, da vam pomagajo. To pomeni dosti pogovarjanja in opravljanja preprostih dobodi-mi ali premlati-zame nalog ter rabo predmetov. Tačas so rešetala nedostopna zaradi odlične zamisli - so namreč kodirana na nosilčevo DNK, tako da ob poskusu nezakonite pridobitve zgolj oddajo močan električni sunek.

Štorijo, kakor vzeta iz slabega akcijskega filma že je, spoznavamo skozi sekvence, v katerih navduši predvsem glasovno podajanje.

The Chronicles of Riddick: Escape from Butcher Bay
založnik: Starbreeze / Vivendi Universal
objavljeno: Joker 138
januar 2005

82
posrečeno mešanje pristopov
edinstven občutek telesnosti
impresivne robotske sekvence
zanimivi komentarji avtorjev pri ponovnem igranju
pristno vzdušje iz filma ...
... škoda, da B-kakovosti
precej kratka in lahka
utrujajoče sredinsko lazenje po jaških
kot grozljivščina podpovprečna
o umetni pameti ne bomo pisali domov