Resda je Yoshi Mariov zvesti prijatelj in jezdno živinče, toda ploš­čadne igre z njim v glavni vlogi se precej razlikujejo od brkateževih. Počasnejše so in bolj umirjene, z obilico ustavljanja, goltanja sovragov z razdalje, merjenja z jajčki in temeljitega pre­če­savanja nivojev za premnogimi skrivnostmi. Tudi zunanjost je že od samega začetka drugačna: prvenec Yoshi's Island je bil narisan na roko, medtem ko je bil Yoshi's Woolly World za wii U (J265, 86) spleten iz volne. Taisto velja za predelavo slednjega za 3DS, kjer se dinozavrčku pridruži volnen kuža.

Skakalne stopnje s Pučijem so novost v prenosni inačici. Ščene teče samodejno, ti pa s pritiskanjem odmerjaš skoke, kar ni tako simpl, kot se sliši.

Vsebinsko je prenosna inačica domala identična sobni, s stopnjami, tajnami, nadzorom in crkljivo zunanjostjo vred. Coprnik Kamek je ugrabil vse yoshije razen enega in na slednjem je, da žlahto reši. To mu boš pomagal storiti z metodičnim, počasnim premagovanjem ovir, kjer najprej oceniš situacijo in jo nato vešče rešiš, pogibel pa si marsikdaj preprečiš z začasnim frlenjem v zraku. Tolovajčke pož­reš in spremeniš v klobke volne, nakar z njimi obst­re­ljuješ ostale domišljijske tečnobe, od jeznih šivalnih torbic do Shy Guyev, ter si s ciljanjem stikal odpiraš pot dalje. Ostro oko odkrije vozle, za katerimi so skrivni predmeti za preobleke in ekstra nivoje, ter poti, ki vodijo v odmaknjene predele.

Ta špil je vredno izkusiti že samo zaradi fantastične podobe, kjer je vse naštrikano in z gumbi našito. Svoje doprinese tudi stereoskopija.

Oblikovalskih prijemov je obilo, od mutacije v letalo in orjaškega Yoshija do labirintnih predelov, kjer je treba s premikanjem delov okolja odpreti pot naprej. Težavnost ni hudo visoka, sploh ker življenja niso omejena in je prisoten enostavnejši modus za mladež. Je pa treba po smrtih vseeno od nazadnje obiskane nadzorne točke, dočim so odklenljivi nivoji kar zafrknjeni. Grafika ni tako prekrasna kot na televizorju, vendar nikakor ni groba in tisti čarobno volnati občutek je še zmerom prisoten. Wiijeva ina­či­ca je imela večigralstvo, kjer sta si sodelujoča pomagala. Ta finost je na 3DSu izostala, ponudi pa školjčnik luštne dirkaške nivoje s Poochyjem, kjer ku­ža samodejno teče kot na mobilniku in ti zgolj ska­češ. Češnja na merino tortici je trideset neverjetno prisrčnih filmčkov in podpora figuricam amiibo, s katerimi je moč odkleniti kožice in nadzor dveh Yoshijev hkrati. Kuželj­na lahko kupiš tudi v novi amiibovski obliki ločeno ali v kompletu s špilom. New 3DS pa prinese šestdeset sličic na sekundo namesto trideset.
Poochy and Yoshi je odličen platformer, ki luknje v primerjavi s sobno verzijo nadomesti z novo vsebino. Močno preseže prejšnjo drkamožno epizodo, nedomišljijski Yoshi's New Island za DS, in se postavi ob bok izvrstnemu Donkey Kong Country Returns.

Ker Nintendo vztraja pri špilih z razumno merico spretnosti, kljub cortkani grafiki ne misli, da boš do konca prišel z levo roko. Nucal boš še pol desne!

Tudi Yoshi zna dirkati, je pa res, da je večina počet­ja v skladu z njegovimi prejšnjimi igrami počasna. Če ti je Mario prehiter, premisli o Jošeljnu!