|
Adr1ft Aggressor od dolgčasa odjadra v brezzračno praznino in postane umeten Zemljin satelit.
V vesolju se vse odvija grozno počaaasi. Debele obleke za zunanje pohode so okorne; sleherni gib vklepa v zavirajoč primež. Tudi znotraj postaj so astronavti vajeni z rečmi rokovati počaaasi in z občutkom. Zaradi manka upora in gravitacije pot nadaljuje vse, kar poleti, in nevarno švigajočih predmetov si sredi neprijaznega brezzračnega prostora ne smeš privoščiti. Tam se možje in žene naučijo gibanje obrniti sebi v prid: z rahlimi sunki pošiljajo zavojčke sodelavcem in grižljaje v usta. Počaaasi. Tako počaaasi kot v Adr1ftu, prvoosebni simulaciji lebdenja v tihi praznini.
Nasedla v vesolju Leta 2037 je nekdo slabo upošteval navodila, kajti ko se prebudiš iz nezavesti, raziskovalna vesoljska postaja Northstar IV v nizki Zemljini orbiti ni več v enem kosu. Tvoja obleka je naluknjana in njen pogon ne deluje, zato moraš za gibanje ponucati kratke curke kisika - taistega, ki ga potrebuješ za življenje, ja. Na srečo je katastrofični dogodek naokoli raztresel kantice s kisikom, ki so jih očitno imeli pod vsako klopjo. Ravnanje z dragocenim plinom je najpomembnejši igralni element: sleherni premik v neraziskano smer pomeni veliko tveganje, sploh zunaj nepoškodovanih prostorov, kjer kisik uhaja hitreje. Poganjaš se s curki plina v vse smeri in se sučeš po treh oseh. Ker ni upora, moraš upoštevati vztrajnost in prehitevanja objektov, zato te lovljenje pločevink brž nauči, da se v vsemiru reči dela počaaasi in premišljeno. Vsekakor terja nekaj spretnosti, da ne pristaneš s čelado v steni (kar poškoduje skafander) ali splavaš mimo kantice. Tudi zato, ker je glavna junakinja nadarjena za to, da z roko zgreši zaboj, čeprav se ji drgne ob vizir.
Adr1ft je v osnovi raziskovalni špil, kjer buljiš v presunljive scene uničene postaje na kulisi modre Zemlje. Z Unrealovim pogonom so Three One Zero izdolbli navdušujoče panorame razdejanih okončin konstrukcije. Toda dosti časa za prodajanje zijal ni, kajti treba je usposobiti reševalno kapsulo in pobegniti na rodni planet. In obenem pogruntati, kaj se je zgodilo z ostalimi petimi člani posadke. Oziroma, kaj se je sploh zgodilo. To ugotavljamo z najdenimi zapiski, od koder izluščimo, da smo načelnica postaje Alex Oshima. Pričevanja z vsakim kosom postajajo bolj osebna in če jih najdeš dovolj, se ti razkrije fejst psihično načet zbir ljudi, ki so šli naravnost v pogubo. Pripoved briljira tudi zato, ker je krivec za nezgodo na koncu zanimiv in da misliti.
Gravitiranje v dolgcajt Toda bolje, da si zares mahnjen na luštne prizore in zgodbo, kajti na igralnem področju je Adr1ft izjemno kilav. Lovljenje kantic za kisik in izmikanje nevarnim delom na poti je edina reč, ki jo moraš zaobvladati. Pa še tu se nadzor ne odlikuje. Za popravilo rešilnega čolniča moraš drugače enostavno pretakniti več ducatov knofov, ki so raztreseni po vseh koncih postaje. Pri čemer je vračanja v že obiskane prostore toliko, da določene scene ponavljaš trikrat! Že če bi lahko dirkal skoznje, bi bilo to tečno, toda tu se vse odvija tako počaaasi. Ploščadni deli niso navdahnjeni, omembe vrednih ugank pa tudi skorajda ni, čeprav popravljanje orbitalne postojanke kar kliče po njih! Zgrešena priložnost. Namesto tega si vsakih petnajst minut napraviš sendvič, da lahko nekaj glodaš, medtem ko Alex tiho lebdi od ene ročice do druge. Vzdušje, ki je sprva lepa mešanica prelestnih panoram in klavstrofobije, duhamorno ponavljanje precej pobije, iskanje kisika pa kmalu postane večja nadloga kot izziv. Najbolje, da se napohaš in ob lebdenju meditiraš. Tako vsaj pozabiš, da so špil, ki bi ga drugače končal v dveh urah, s počaaasnostjo raztegnili na dva večera. Ali tri, če želiš najti vse predmete, pošto in zvočne beležke. Samo za zagrizene ljubitelje ljubitelje raziskovalnih avantur.
|
65
sorodni članki
![]() |
|