IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Total War: Warhammer
Total War: Warhammer

Aggressor se nekaj dere s kuhalnico v roki in ponvijo na glavi ter vrže urok gnilega jajca.

Malokaj je tako brutalno navdušujočega kot čelni udar dveh formacij vojščakov z nabrušenimi rezili. Angleška težka konjenica proti škotskim upornikom. Rimske legije proti makedonski falangi. Toda nekaj bi bilo še bolje od tega. Kaj, ko bi vmes zalomastil parni tank? Kaj, če bi na čelu jezdil nekromant, ki bi s tleskom prstov dvigal trupla s tal, da bi se pognala v krvoločen naskok ... proti vitezom, požrtim od kuge, ki bi jih pokonci držala le peklenska energija? Nakar bi vse pohrustali ognjeni zublji meteorskega dežja.
K sreči so na svetu utrgani Britanci, ki so razmišljali podobno in leta 1983 okoli namizniške igre udejanjili nor svet fantazijskega Warhammerja. Tam ljudje dirjajo v napad na hrbtih hipogrifov, dočim v kanalizaciji pod njihovimi mesti zli podganjemoži pre­žijo z zastrupljenimi bodali. Združitev tradicionalno zgodovinske serije strategij Total War in Warhammerja je tako logična, da je škoda, da do nje ni prišlo že prej, ker mi potem ne bi bilo treba vzdihovati nad mimosunki Roma 2. Pomisleki, da fantazija sem ne sodi, so nesmiselni. Po izidu vsakega novega Total Wara si koj dobil modifikacije, ki so dodale Gospodarja prstanov, zato si ljudje tega očitno želijo.

Zmaj s čokatim orkom na hrbtu in oblegovalni stolpi, v daljavi pa grad srednjeveškega videza – Total War: Warhammer je spoj simulacijskega srednjeveškega vojskovanja Creative Assemblyjeve serije in fantazijskih bitjec ene najbolj razvpitih namiznih iger vseh časov. Vrata tu ne preživijo. Zid tudi ne.

Strgano z verige
Total War: Warhammer, ki bi se moral zaprmej imenovati Total Warhammer, gradi na namizniškem univerzumu Warhammer Fantasy Battles. Torej onem s sekirami in zmaji, ne futurističnem 40.000, za katerega se ozri v smer Dawn of Wara in Battle­­fleet Gothica. Natančneje rečeno sloni na starejši inačici in ne zadnji upodobitvi Age of Sigmar, ki je lani uničila svet, ker je bilo ljudem pri Games Work­shopu dolgčas. Tole je tisti Warhammer, kjer škratje še rijejo po črevesju gora in se demonski Kaotiki ne morejo odločiti, kateri od njihovih vojskovodij je dovolj velik psiho, da jih bo popeljal do zmage. Skratka, tu se Archaon the Everchosen, Lord of the End Times, še ni skuliral, zato mora na pot, da bo dojel smisel življenja.

Ker avtorjem ni bilo več treba slediti stvarnim ozemljem Evrope ali Japonske, se med ošpičenimi vršaci odpirajo luknje v tleh in za nekaterimi armadami se širi kuga. Tu mora moj hrabri ork dokazati podanikom, da je vreden čaščenja. Seveda tako, da pretepe vse orke v okolici in si iz njihovih čekanov napravi ogrlico.

V buklah ga najde in razsuje kozmos, v igri pa gremo lahko po njegovi stezi ali ga skušamo ustaviti. Poleg Kaosa je namreč v tem trenutku moč igrati človeški Imperij s cesarjem Karlom Franzem, škrate, orkovsko hordo in vampirsko gospodo oziroma nemrtve. (Kaotike si je treba omisliti v DLCju, o čemer bo več govora na koncu.) Lahko si misliš, da orki gledajo na svet precej drugače kot vampirji, ki nanj zrejo skozi prazne očesne jamice. Prav to je ena poglavitnih odlik tega naslova: rase se že na strateš­ki ravni igrajo različno! Pri sleherni sicer od zgoraj opazuješ enako karto ozemlja, kjer po stari navadi Total Wara potezno premikaš vojske, razvijaš naselja in urejaš delovanje državnega aparata. Špil kot vse naslove v seriji še vedno tvorita potezni strateški del in vojskovalni realnočasovni. Toda ustroj frakcij gre od tu povsem svojo pot.
Klasični civilizaciji so še najbliže pri Imperiju in škratih. Možje in bradate žene prebivajo v mestih, dasi so škratja po Tolkienovem zgledu vsekana v živo skalo. Njihovi podaniki kmetujejo in so nasploh delovni predstavniki družbe. Med njimi nabiraš soldate in ta pametne ponucaš, da raziščejo nove tehnologije. Orki so bolj nepotrpežljivi. Če se prav tisti hip ne stepejo, padejo v depro, in kot orkovski poveljnik moraš nenehno v boj, sicer ti začno armade razpada­ti. Če se izkažeš, si nagrajen z WAAAGH!om, brutalnim divjaškim zanosom, ki iz niča ustvarja nove vojske, da se borijo zate. Vampirji bojevnike pridobijo spet drugače – z reanimacijo mrtvakov. Kako zabavno je, ko celo ob porazu dobiš pol izgub samodejno nazaj, hihi. Na koncu so Kaotiki, ki iz severnih barbarskih dežel vdirajo kot demonska nomadska horda. Zato so podobni Hunom iz Attile, saj nimajo stalnih naselbin, zgolj tabore. 

Studio je v nekaterih elementih precej togo sledil vzoru. Na primer pri formacijah pešakov, ki ne poznajo kvadratastih oblik proti konjenici, ker jih namiznica ni predvidela. A nadzor je v splošnem dober.

Kujte grom! 
Različni pristopi povzročijo, da greš kampanjo res z navdušenjem preigravat z vsemi frakcijami, ki jih še nisi spravil do prevlade. To je bržčas tisti Total War, ki od vseh najbolj vleče k potepanju po karti! A po drugi plati so avtorji mnogo kolesc državnega aparata odstranili in jih vrgli za hrano demonskim psom. Po­enostavili so denimo gradnjo bajt. Naselbine so organizirane podobno kot v Rome 2: vsaka provinca ima nekaj regij z zaselki, ki podpirajo prestolnico. Jačaš jih s stavbami, kot so vojašnice, taverne in kovačije. Delavnice so le še pomoč pri urjenju soldatov in ne nadgrajujejo več orožij. Slednje se je itak premaknilo v tehnološko drevo, ki gre takisto od rase do rase po svoje. Kaotiki si pri svojih nekrš­čanskih bogovih izprosijo mutacije, dočim vampirji iščejo coprniške bukvice, kar je res posrečena mehanika.
Stavb za postavljanje je manj, zato pri gospodarjenju ni ravno veliko dilem in tuhtanja kot v Rimu ali Medievalu. Naselbinam se ni več treba ukvarjati s hrano in v bistvu sta cvenk ter podložnost gmajne edini valuti. Rogati in zobati vodje to spet počno drugače, saj se za njihovimi armadami širi uničenje (corruption), s katerim preobražajo deželo. Če nemrtvi ne stojijo na ukleti zemlji, protestirajo. Skratka, avtorji so odstranili nekaj finomehaničnih knofov za upravljanje dežele in jih nadomestili s frakcijami, ki se igrajo organsko drugače. Čistunske ljubitelje serije Total War bo to zmotilo in organizacija im­perialnih provinc res postane precej dolgočasna, ker gre kmalu vse po istem kopitu. Toda fokus je v tej igri drugje – v zbiranju vojska, posebno na strani anticivilizacijskih ras. Ja, Total War: Warhammer je vreden svojega imena. Ne slepomiši z iluzijo, da lahko kaj dosti storiš z diplomacijo, in vsa dejanja so namenjena temu, da te čimprej pripeljejo v boj. Takega, kjer boš imel boljše sile od sovraga.

Ko ugledaš sovražno supereenoto, je najbolje, da nadnjo takoj pošlješ lastnega orjaka, če ga imaš. Če ga nimaš, si pečen, poteptan in zaklan. No, vsak velikan ima svoje šibke točke, ki jih je moč pridoma izkoristiti.

Pa ne, da je diplomacija za odmet – v bistvu je zanimiva. Človeška je podobne sorte kot naša zgodovinska. Škratja vsebuje zamere (grudge) do drugih bitjec, ki generirajo samosvoje kveste. Dobro, da v kampanji še ni vilinov, ker bi bila vse ena sama velika zamera. Kaotiki poznajo le eno sorto političnega barantanja, tistega s peklenskim ognjem. V tem okolju je hkrati velik izziv in burleska skušati karkoli doseči. Karl Franz lahko nagovori orkovskega Azhaga the Slaughtererja, a se to redko dobro konča. Po drugi plati je povezovanje z obrobnimi človeškimi enklavami, ki jih je spričo med seboj skreganega cesarstva vse polno, nuja. Res lep bonbon je dejstvo, da ob prihodu Kaosa s severa vsi kolikor toliko inteligentni in humanoidni vodje stopijo skupaj, da bi Archaona družno brcnili v tazadnjo. In če jim us­pe, se takoj spet stepejo med seboj.

Karta celokupno obsega Imperij z neposredno okolico ali okrog šestino Warhammerjevega sveta. Človeštvo je razklano na množico frakcij, ki si jih je treba pridobiti. Če ne zlepa, pa zgrda.

BREZMEJNA MOČ!!
Še en premik v bolj vojaško in fantazijsko smer je rokovanje z junaki. Ti imajo doslej najdaljše drevo za pridobivanje veščin in sprožanih sposobnosti. Bodisi delujejo na vso armado in jo hitreje ženejo po pustinji, bodisi s krikom zdramijo odrevnele soldate na bojišču. Dostikrat premorejo bonuse za čas, ko so nastanjeni v mestu. Kakopak si lahko nadenejo epska oročena pokrivala in kantane, eee, meče in praporje. Pridobijo jih izključno skozi boj ter izpolnjevanje kvestov, saj jih ni moč prosto nabaviti. Voditelji ras imajo kar luštne verige takšnih zadatkov, je pa res škoda, da se kasneje ne leskečejo od zlatih naprsnikov, ker se njihova podoba z opravo ne spreminja. Pri Creative Assemblyju morajo opremo nasploh premotriti, ker njen vpliv ni kdovekako očiten. 
Ko v vojsko nabašeš dovolj dolgobradih ubijalcev velikanov, gigantskih plamenometalcev in škratjih jurišnih helikopterjev (res), je čas za metanje črev na plot. Potovanje armad pobira iz Rome 2 in modernejših članov serije, zato je moč nasprotniku nastaviti zasedo ali figurice na potezni karti razporediti tako, da sredi taktične bitke dobiš okrepitve. Žal pa ni več vremenskih neprilik, ker je očitno v svetu Warhammerja ali sonce s trobenticami ali heretična tema. Vse parametre spopada določa ozemlje. Naskokov manjših zaselkov ni več, kar je všečno, ker so bila v preteklosti zamudna. Če se lotiš konkretnega utrjenega mesta, te čakajo karte obleganja oziroma vdiranja čez visoka obzidja z ovni in stolpi.

Magija in nasilje z sekiro nista edini vrsti pobijancije v Warhammerju, kajti svet pozna mnogo tehnič­nih izumov za ločevanje glave od telesa. Kaj misliš, kje je Blizzard dobil večino navdiha za Warcraft?!

V boju igra preklopi na taktično realnočasovno bojišče, po katerih je Total War poznan. Tu se na gorskem ozadju udarijo najmogočnejši bojevniki. Velikani tacajo skozi vrste suličarjev in soldatje s težkimi dvoročnimi meči krajšajo kostkote za lobanje. Potem goblinski šaman zamomlja nekaj nerazumljivega in pol stotnije nesrečnih ljudi zleti v luft. Ja, v Total War je dospela magija! Čarodeji so potentne enote, a četudi lahko njihovi ognjeni dežji in masovna panika zdemolirajo cele formacije, niso zanesljivo orožje množičnega uničenja, saj jih igra zvito omeji. Prvič, magi v Warhammerju moč pobirajo iz 'vetrov' ki dobesedno pihajo mano iz raztrganin med svetom smrtnikov in kaotičnimi dimenzijami. Pet čarodejev ima natanko takšno zalogo mane kot en sam, odvisna pa je od kraja na karti, zato je pozicija pomembna. Drugič, ker vešči srkajo demonsko energijo, se lahko uroki sfižijo. Ni fajn, ko naredi pok in wizard osmojen obleži ravno tedaj, ko si si obetal, da bo upepelil napadajočega pajka.

Fantazija je v Total War prinesla še eno novost: zračni boj. Kar nekaj beštij se zna s kriljenjem pognati v zrak in se tam stepsti s sovragom. Škratje imajo celo helikopterje, ki sovrage bombardirajo in rešetajo. Najbolj zabavno je, ko se srečata junaka na zmajih in se pokrempljata.

Sekira čez les
Fantazijski monstrumi in markatni borci v umetelno izdolbenih oklepih so gotovo vrhunec igre in na svoj račun bo prišel vsakdo, ki je v domišljiji rad uprizarjal naskoke nemrtve konjenice na presrane meče­val­ce. Vampirji na bojišče privlečejo zblojene titanske netopirje terrorgheiste in kreature iz najglobljih kript. Kaotiki pozirajo z demonskimi mutiranimi zmaji in pošastmi, brutalnimi naskoki vojnih kočij ter vitezi v črnih oklepih, ki bi jih z žerjavom težko dvignil. A človeške rase ne ostanejo dolžne, kajti tako ljudje kot škratje priropotajo z bleščečimi bojnimi stroji, med katerimi so čisto pravi parni tanki. Orki pa imajo ... katapulte, ki streljajo gobline. Žive gob­line, čeprav potem niso več prav dolgo živi. Kaj se smeješ, te bom s sekiro po zobeh.
Supermočnim beštijam navkljub se bitke odvijajo kot v zgodovinskih časih – le hitreje, ker bitjeca rada skupinsko izginejo pod za vlak veliko macolo. Predvsem pa jim hitro poide morala in jo podurhajo. Do razpleta pride kmalu po udarcu vojska in spet bo puriste, ki so vihali nos nad urnostjo bojev v Rimu 2, čelo bolelo od mrščenja. Na spletu že dobiš mode, ki za take ljudi tempo upočasni na znosnejšo raven. Dejansko je hitrost kanček previsoka. Umetna pamet je zelo napadalna in če najde razpoko v tvojih vrstah, to brž izkoristi in beg je težko preprečiti, dokler veščin junakov ne obvadaš v nulo. Menim, da bi bil za začetnike počasnejši tempo spopadov lažje obvladljiv.

Z višanjem izkušenjske stopnje voditelja ta pridobiva različne ugodnosti – ena od njih so vse boljši konjiči. Ki postanejo leteči. In nato kar take zmajske kreature.

Izven tega pa je ukazovanje soldatom tako fejst kot v legendarnih Shogunu in naslednikih. Stotnije vojš­ča­kov s helebardami postavljaš v razporede, kjer moraš paziti, da se v naskokih ne utrudijo, da ne dobijo sovraga v bok ali da konjeniki ne zagazijo v morje sovražnih sulic. Presneto se je treba brigati za ravnotežje sil na različnih koncih bojišča, kajti ko ena skupina začne bežati, demoralizira vse sosednje. Mukoma utrdiš fronto, nakar ti jo gladko raz­čes­ne­jo night goblin fanatici, ki ošpičene železne krogle vihtijo tako silno, da nad njimi nimajo več nadzora. In tu špil odlično ujame duh Warhammerja – na­čeloma resnih spopadov, ki so nenehno nagnjeni k iztirjenju. Zato naj stari mački ne bodo preveč tečni. Obstaja edino en aspekt bitk, kjer velja biti slabe volje: obleganja so precej švoh. Področja so manjša kot v Rome 2, predvsem pa jim umetna pamet tako pri obrambi kot napadu še vedno ni dorasla in vojske ne zna pravilno razporediti.

Za uživanje v igri ti ni treba poznati ne Total Wara ne Warhammerja. Posedovati moraš zgolj kanček navdušenja nad norimi škrati zgoraj brez, ki se z dvoročno sekiro zakadijo velikemu pajku v objem.

Kaotično širjenje
Kakršnekoli luknje bo že pozorni igralec in znalec obeh serij našel v Total War: Warhammerju, ta špil odlično ponazori svet in hkrati nudi dovolj svežine tako novincem obeh svetov kot starim mačkom. Manko zgodovinskosti gor ali dol, tole je obenem Warhammer in Total War – eden boljših, predvsem pa drugačnejših. Ko orjaški dragon ogre s sekiro pometa skozi gobline, se ti milo stori in rjoveš "BLOOD FOR THE BLOOD GOD!" Nakar ima goblinski šaman krompir in ga onesposobi s kletvijo. Ampak to je Warhammer, kjer je tudi za mizo smeh. Spogledovanje s fantazijskim bo seriji TW dobro delo, sploh če bo tole uspešen naslov, hkrati pa bo od tega profitirala namiznica. 
Vendar ne morem mimo tega, kar v špilu manjka, ker Creative Assembly spet ni mogel iz svoje kože in je 'pozabil' na reči, ki so jih prejšnje igre že imele. Okej, odsotnost pomorskega vojskovanja me res ne pesti, ker Warhammer po njem ni znan. Toda kdor kani igro kupiti za merjenje z ljudmi na liniji, bo razočaran. Čeprav je imel že Shogun 2 poglobljeno večigralstvo, je spopadanje med igralci v tem TWju povsem okleščeno. Brez pametnega napredovanja uporabniškega imena ali naprednih nalinijskih pritiklin. Pozna zgolj lestvice, ki pa so v tem trenutku brezvezne, ker so rase v tem pogleu še zelo neuravnotežene in je resen multiplayer nesmiseln. K sreči slaba večigralska komponenta ne pomeni, da ti bo dolgčas. Ko boš vrgel sto ur v kampanje vseh petih ras, te namreč čaka še po štiri in več 'zgodovinskih' (hihi) bitk za vsakega od desetih ključnih junakov po Warhammerjevem izročilu, plus seveda skirmish. Pripovedne bitke, tako v kampanji kot samostojne, priporočam v preigranje, ker ti povedo marsikaj o ozadju teh slikovitih likov.

Boli pa oderuško rezanje vsebine zavoljo kasnejšega serviranja z DLCji. Če namreč kaotikov nisi zastonj prejel v prvem tednu po izidu igre, jih moraš dokupiti za sedem evrov in pol, kar je kratkomalo kraja. Sprva ni bil mišljen niti tisti teden – dodali so ga šele, ko so postali spletni videi serijsko negativno ocenjevani zaradi nezadovoljstva skupnosti! Kot bi Creative Assembly želel konkurirati slovesu Games Workshopa, s katerim imajo ljubitelji namiznice tak­isto ... kompliciran odnos, prosto po Facebooku. Da za zdaj ni drugih ras, še za silo oprostim, ker so se v posamezne obstoječe dobro poglobili in bi si enako želel tudi za prihodnje. Predvsem morajo čimprej prihiteti Skaveni in gozdni vilini, ki oboji takisto prebivajo pod deželami Imperija ali blizu njih. Kasneje dobimo druge kontinente, z visokimi vilini in Lizardmeni. Toda močno se bojim, da jih bomo preplačali. Tole si ob sicer zelo dobri igri zasluži škratji grudge in razsodbo z bojnim kladivom! 

Total War: Warhammer
založnik: Creative Assembly / SEGA
objavljeno: Joker 275
junij 2016

85
nenormalno hud svet
raznolike strani
fejst heroji
demoni v juri­šu
goblini s katapulta
pomanjk­ljiva obleganja
slabo večigralstvo
nategovanje z DLCji