IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Street Fighter V
Street Fighter V

Sneti si opaše deluksni arcade stick, napolni potovalno torbo s krofi in gre tražit gužvo med joškate Brazilke, narcise s kremplji ter strupenjaške dolgine. To ne more biti nič drugega kot Street Fighter V, s katerim ima njegov založnik Capcom velike načrte. Žal pa so le-ti šele v povojih, ki plahutajo z nedopolnjenega ogrodja.

Neresno bi bilo trditi, da pretepaške igre trenutno sodijo med najbolj priljubljene žanre. Resnični behemoti zdajš­nji­ka so League of Legends, Dota 2, Counter-Strike: Global Offensive, World of Tanks, Minecraft, Starcraft 2 in podobni, medtem ko Street Fighter s kompanijo ostaja kvečjemu v širši niši. Na največ­jem borilnem turnirju EVO so lani denimo pri vseh devetih igrah skupaj podelili za 275.000 evrov nagrad, na turnirju The International 2015 v Doti 2 pa je sklad znašal 16,7 milijona evrov – enainšest­desetkrat več. Petdnevni dogodek League of Legends World Championships je zbral 334 edinstvenih ogledov, dočim je tridnevni EVO zmogel 18 milijonov.

SFV je dvorazsežna pretepačina, ki se udinja starodavnim pravilom in ne vpelje inovacij. Pozabi na poškodbe telesnih delov ali smrti po enem udarcu, pričakuj pa risankasto štetje reber, kot ga priredita Ken in Birdie.

A čeprav se mlativščine ne morejo primerjati z mobami, rastejo. Potem ko smo v novem mileniju že mislili, da jim je glede svetovne popularnosti odklenkalo, je leta 2008 prišel Street Fighter IV in zanje storil tisto, kar je njega dni Baldur's Gate za računal­niš­ke frpjke. Oživil jih je. Pod taktirko producenta Yoshinorija Ona, ki kljub hecnosti ve, kaj počne, je ubral nostalgične strune in na voz posodobljenega bojnega sistema naložil množici znane like, od Ryuja in Kena do Bisona in Guila. S tremi iteracijami – Super SFIV, Super SFIV Arcade Edition in Ultra SFIV – je Capcom sproti prečiščeval mlatenje, dodajal bojevnike, se razširil na številne platforme (iOS! 3DS! PS4!) in pod črto poskrbel za revival fajterščin.
V največji meri se lahko Mortal Kombati, Persone, Injustici, Killer Instincti in BlazBlueji prav Street Fighterju IV zahvalijo, da so na zahodu sploh izšli oziroma da so tu naleteli na hvaležno publiko. (Japonci so z žanrom itak stalno zlizani.) Prodajne številke so solidne, predstavnice zvrsti pa prihajajo celo na Steam, kot smo videli pred meseci z Guilty Gear Xrd -SIGN-. Ni sicer nujno, da so zagreti igralci SFja karkoli doprinesli k pretepaški sceni vobče, saj marsikateri med njimi ostaja le pri njem ali kupuje konkurenčne izdelke, ne da bi nabavljeno dognal. Toda brez štirice si je težko predstavljati, da bi se te dni nad borilščinami navduševalo toliko ljudi, kot se jih, naj gre za 2D ali 3D.

Aktualni producent serije Street Fighter je posebnež Yoshinoro Ono, ki rad pozira z Blankino figurico. Kariero pri Capcomu je začel kot muzičar za SF3.

Smeli plani
Po četrti verziji štirice je prišel skrajni čas za naslednji korak, torej za polnopravni, polnomastni Street Fighter V. Capcom ga je naredil samo za PC in playstation 4, kar je zanimivo z dveh vidikov. Prvič, Sony je primaknil cvenk k razvoju, da ga Microsoftov xbox ni deležen in da bi skupnost zmigala rit s PS3. In drugič, SFIV je najprej izšel na avtomatu in šele nato na konzoli, avtomat pa tokrat sploh ni v sliki. To daje vedeti, da ima izdajatelj širše ambicije. Namesto da bi stregel domači sceni, ki je poročena z igralnicami, oko usmerja k mednarodnemu prizorišču. In sicer tako na vsakdanje odjemalce kot na tekmovalce; drugače povedano, na prizorišče elektronskega športa, ki je ravno v krepkem porastu.
Street Fighter V je Capcomova globalna e-športna platforma, ki jo kanijo piliti, dopolnjevati in promovirati mnogo let. Trenutek preklopa je zanje pretežno idealen, saj v predhodniku že nekaj časa poteka internacionalno ligaško tekmovanje Capcom Cup. Na njem tako profiči kot vsakdanježi na lokalnih turnirjih od ZDA in Japonske do Švedske in Brazilije skozi leto nabirajo točke ter se potegujejo za prostor na finalnem dogodku. Tega so lani udejanjili na dogodku Playstation Experience v San Franciscu in med osem mofotov razdelili skoraj pol milijona evrov. S takim bliščem in cvenkom, ki sicer ni na ravni LoLa in druščine, ni pa tudi zanemarljiv, kanijo ob prehodu obdržati stare pristaše. Obenem pa privabiti ljubitelje žanra, ki se še niso opogumili za novo generacijo, in za nameček čisto nove stranke. Težka naloga, ki se je Street Fighter V še ne loti z vsem žarom.

Bliskavice so v tej igri redno na sporedu. Nekateri jamrajo, da megljenje v PC-verziji moti zaznavanje stikov, a je moč številne opcije prilagoditi. Meri na 60 efpeesov!

Ultra super V 
Bistvenih sprememb recepta ne pričakuj. Petica je dosti staromodna, od strani gledana, prepoznavno tokijska pretepačina eden na enega, kakršnih smo videli že ničkoliko. Igraš jo tako, kot si vajen – z osmimi smermi (gor je skok, dol počep, nazaj blok) in šestimi gumbi, tremi za udarce z roko in tremi za brce. Z nekolikanj bolj zapletenimi gibi, kot je četrt kroga od dol do naprej in gumb za napad, izvajaš posebne sunke, kot so ognjene krogle, dvigajoče se pesti in lesketave pogačice. Še malce bolj kompleksni vnosi pa sprožajo najmočnejše napade, ki sovražniku poberejo največ energije. Ko le-te enemu od borcev zmanjka, je runde konec, medtem ko določeno število dobljenih rund pomeni končno zmago.

Vnosi so glede na SFIV opazno poenoteni. Če predhodnik še vsebuje kup različnih premikov palice in pritiskov gumbov, ki sprožijo te ali one specialke, so v aktualni igri to količino bistveno zbili. Krovni vnosi od dol do naprej, od dol do nazaj, polkrog in cikcak so izmenljivi pri večini borcev, tako da je neprimerno manj kompliciranja in piflanja. Držanja smeri nazaj in premika naprej (charge) je le še za vzorec. Obenem so kazni za zgrešenosti nekoliko manjše in ni več ekscesnih poš­kodb z ultra napadi iz štirice. 
Ti so stvar preteklosti in zdaj ima sleherni borec tri sebi lastne tehnike. V-trigger nabira moč iz prejetih udarcev in sega od linearnega šviga k neprijatelju do okrepitve celotnega nabora normalnih potez … V-skill zamenja focuse iz štirice, je prav tako lastna slehernemu liku in med drugim rabi nabiranju moči za V-trigger …  mogočni napadi 'critical arts' pa so milejša varianta ulter in so odvisni od taiste energije, s katero sproti jačaš navadne udarce (v starih časih se je temu reklo EX). Vsi bojevniki imajo še prestrezanje, ki terja del črte za V-trigger. Sliši se zapleteno, a glede na obulus pretepačin, ki pozna številne kompleksnejše sisteme, niti ni. 

Risarjev matere niso dojile, saj so vsi ženski liki izdatno prsati in jih ni sram pokazati levjega deleža mesenih vreč. Bradati Rus Zangief je jezen, da bradavice ostajajo zakrite. Grrr!

Arašid in mash 
Na splošno je avtorska skupina Dimps, ki s Capcomom skrbi za Pouličnika, znižala vstopno mejo v Street Fighter. Po svoje je temu namenjena tudi manjša količina bojevnikov, ki jih je v tem trenutku le šestnajst. V primerjavi z USFIV, ki pozira z epskimi 44, je to malo. Vendar roster ni poln medsebojno izmenljivih karatejcev (shoto) in borci so bolj unikatni, kot smo bili od serije vajeni v preteklosti. 
Dokaz sta že prijateljčka izpod tuša Ryu in Ken. Sicer sta še vedno opremljena z ognjeno kroglo, zmajskim treskom in nožnim opletanjem, a sta po funkciji, hitrosti in pristopih različnejša kot kadarkoli. Mogočne spremembe so doživeli tudi drugi stari favoriti. Dhalsim je postal ofenziven karakter, Bison je izgubil nožne škarjice in se mora zanašati na drugačne pristope, Vega pa je pridobil dodatno pozo brez kremplja, ki si ga lahko nadeva ter snema. Cammy, Zangief in Chun-Li se niso kaj dosti spremenili, ampak mora kak­šen star favorit ostati pretežno poznan. Že tako bodo nekateri zamerili, ker ni Sagata, Goukena, E. Honde, Fei Longa, Akume … 

Liki se zdijo spodobno uravnoteženi in ni nekih izrazitih favoritov, čeprav te zna online že prva Cammy zatreti s klasično baražo crossupov in svedranj. Na, pa sem ob win streak …

V srednje pogumni potezi, ki ni tako skrajna kot v davnem SFIII, ko sta od nekdaj prisotnih ostala samo Ken in Ryu, drugo polovico rostra tvorijo polnovinci in popolni novinci. Karin z neprestanim napadanjem od blizu spomni na Yuna in Sakuro … prsata rokoborka R. Mika z ustvarjanjem zmede deluje po zgledu Fuerteja … sve­žinski Birdie lovi oddaljence z verigo in meče po tleh moteče odpadke … Nash pa luča energijske kroge in z gojzarji šviga v zrak, vendar ni tak kot Guile. Prav Nash in Birdie naznanita prehod od likov iz SFjeve preteklosti, zlasti serije Alpha, k svežim prišlekom. To so starec F.A.N.G., ki kot prvi v seriji sovrage zastruplja … arabski Rashid, ki napada z vetrom … mišičasti Necalli, ki stavi na moč in je precej različen od Evil Ryuja, na katerega spomni po zunanjosti… ter Brazilka Laura, ki z oprijemanjem in štromom oponaša Seana iz trojke in kanalizira Blankine afnarije, vendar ji prav tako uspe biti samosvoja. Pod črto se liki igrajo precej različno in med njimi je malo podvajanja tehnik. 

'Critical arts', ki nadomeščajo ultre, se izvedejo v kratkih, udarnih animacijah, kjer ubožci frčijo čez zaslon in skasirajo posebej močan udarec v popek. To ima zlasti rada Karin.

Globina druge vrste
Petica ni le dostopnejša od štirice, marveč je bolj 'čista', osnovna pretepačina od nje. Ultra Street Fighter IV je sicer krasen špil, ki pa vsebuje nekaj fint, nedoumljivih vsakomur, ki s sistemom ni intimno seznanjen. Naj gre za poigravanje s focus attackom (sprožiš ga s tiščanjem dveh gumbov za napad skupaj), ki je bil sprva miš­­­ljen za prestrezanje napadov, a so vešči v njem našli način, kako s tehniko FADC (focus attack dash cancel – stisni omenjena gumba in dvakrat vnesi premik) prekinjati animacije in s tem zadajati izredne količine poškodb … ali za razvpite '1-frame linke', kjer imaš za vnos giba v kombinaciji na razpolago uborno sličico animacije, torej šestdesetinko sekunde. To so napredne tehnike, ki gradijo zid med tistimi, ki so za njihovo izvedbo pripravljeni garati ali so jih sploh spodobni udejanjati, ter plebejskimi pazanti, ki jih fašejo. 
Street Fighter V ne mara za tako ostre ločnice. Mahinacije s focusom so preteklost, saj ga ni več (V-skill deluje bistveno drugače), in najkrajše povezave trajajo tri sličice. V dani situaciji imaš manj opcij kot v Ultra SFIV, vendar je Capcom s sve­že zastavljenim sistemom ustvaril drugačne vrste dodelanost. Štirica poseduje dosti horizontalne globine, ko se na pamet naučiš, kaj je treba v neki situaciji storiti, nakar se z vajo tega nadrkaš. Petica nasprotno obljublja več vertikalne, miselne globine – bolj kot fensi trike poudarja gibanje, natančno plasiranje normalnih udarcev, poznavanje dobrih in slabih plati bojevnikov, psihološki študij nasprotnika in odsotnost umazanij. To pa so že gradniki pošte­ne­ga e-športa. 

Če imaš ob peceju joypad ali stick, si vesel jak. Če pa si lastiš zgolj tipkovnico, boš ugotovil, da te je Capcom zazdaj obsodil na vnaprej določene tipke. In to nepraktične.

Do prvega štuka 
Našteto se sliši super, toda dejstvo je, da je igra v tej zgodnji fazi še nedodelana. Liki nimajo veliko opcij, kako reševati situacije, dočim količina mehanik zaostaja za Guilty Gearom. Enostavno rečeno gre za solidno osnovo, na katero bodo morali avtorji nalagati. Dejansko za polno ceno kupiš igro v nedokončanem stanju in Capcomu v slogu Kickstarterja zaupaš, da jo bo dopolnil. V smislu večigralstva si deležen zgolj lokalnega in internetnega mlatenja za dva, s samotarskega stališča pa so tu trening, preživetveni modus, kjer skušaš premagati čimveč nasprotnikov zapovrstjo, in zelo ohrna zgodba za vsakega od likov, kjer opraviš prgišče bojev in si ogledaš par stripovskih sličic. To je vse. Ni orenk arkadnega modusa, izzivov, ki so v SFIV padli na plodna tla, štorijalnih animacij in dokupovanja kožic v trgovini, medtem ko so spletne sobe, v katerih se dobiš s prijatelji, omejene na dve osebi. Tudi inteligenca nasprotnikov je enako pomanjkljiva kot včasih in zaostaja za igrami založbe Arc System Works. 

Glavna faca Ryu je še nekoliko hladnokrvnejši in obrambnejši, kot smo ga vajeni. Nabildan hadouken je izvrstno ofenzivno orožje, dočim ima za v-skill focusovsko prestrezanje.

Po drugi strani je vsebinsko napovedanega dosti. Street Fighter V odpravlja stari sistem velikih, plačljivih nadgradenj in uvaja sprotno, grižljajč­kas­to dodajanje robe v obliki spletnih dolpoteg­ljivosti. Prav zato ne podeljujem ocene, saj bi bila ta v kratkem irelevantna. Še za ta mesec so načrtovani večplastni izzivi, spletne čakalnice za osem oseb in trgovina, dočim junija prispe raz­šir­jeni zgodbeni modus. Prav tako bo meseč­no tja do jeseni prišlo šest novih likov, po vrsti sta­rih znancev – Alex, Guile, Ibuki, Balrog, Juri in Urien. Žal ne bodo dostopni instantno, marveč jih bo treba kupiti za 5 evrov po glavi ali za interno valuto, ki si jo služiš z igranjem. Zazdaj je videti, da bo moč z zagretim offline in online udejstvovanjem odkleniti vse junce brez dodatnih banč­nih stroškov, za nameček pa še kak kostum. No, puvači si bodo lahko vse skupaj privoščili z nakupom sezonske vstopnice za kakih 25 evrov. 

Dhalsim uporablja ogenj, F.A.N.G. kot eden od Bisonovih pribočnikov strup. Če ga natepem v survivalu, moram paziti, da ne padem z linije, saj bo šel napredek v maloro.

Zazrti v futuro
A pravi preizkus gradnje na dokaj trdnih temeljih leži drugje. Kri v žilah vsake pretepačine so igralci, ki jo doumejo in prakticirajo na visokem nivoju, in pri Street Fighterjih je takih tradicionalno veliko. Ravno ti aktivno iščejo vrzeli v sistemu in načine, kako ga prelisičiti v lastno korist. Ko odkrijejo razne option selecte in crouch teche ter jih pošljejo na YouTube, začne igra klecati pod težo izigravanj. S petico se to že dogaja.  
Glede na to, da je Capcom pravzaprav izdal napredno beto in se na zgodnje kupce zanaša, da bodo razkrili težave, bi moral biti na kaprice pripravljen. Od njih zato pričakujemo hitro odzivanje na zagate ter goljufije, kar ni rešljivo z grmadenjem novih borcev in izdajanjem večjih popravkov na šest mesecev. To bo za tradicionalno počasne Japonce konkretna preizkušnja, od katere bo v največji meri odvisno, ali se bo petica razvila v e-šport po založnikovih željah – ali pa bo životarila oziroma celo zamrla. 

Nash je eden impresivnejših prišlekov, ki je usmerjen precej bolj napadalno kot njegov vojni tovariš Guile. Prav on je eden osrednjih likov TV-serije SF, ki je ravno štartala.


Street Fighter V
založnik: Capcom
objavljeno: Joker 272
marec 2016