IGROVJE
stranka » igrovje » pc » XCOM 2
XCOM 2

Aggressor je vrli partizan, namesto šmajserja in mule ima railgun in drona.

"A-HA!" zakličeš, ko kačjemož neškodljivo sprazni plazemsko puško v steno, za katero se skriva tvoj komandos. Zapravil je potezo in zdaj je prepuščen povračilu laserskega kanona. Človeškega specialca naženeš v dir prav do vesoljske nakaze, da bo laže zadel. Ko se drgne obnjo, ji s kanonom od blizu nameri v luskasti fris, da se v očeh zrcali žrelo pihalnika. Špil pokaže 97-odstotno možnost zadetka. Super. "Dobrodošel na Zemlji," se oglasi možak in sproži. Ter zgreši. "KAJ ZA VRA ..." in tipkovnica leti v steno. Ah, kultne potezne strategije v seriji XCOM in njihovi zapravljeni streli iz bližine, ko izstrelki sploh ne bi mogli zadeti česarkoli drugega kot tarče.
Tudi XCOM 2 je dobro znan spoj upravljanja z vojaško-raziskovalno organizacijo in taktičnih poteznih bojev. Loti se primera, ko smo fasali celo serijo neljubih pripetljajev. Predvideva, da so v prvencu projektili soldatov leteli v tri krasne, tisti osvajalskih tujskih bitij pa so našli cilje in človeške vojske spremenili v scvrto žolco. Posledično naši znanstveniki niso dobili v roke dovolj artefaktov, da bi jih preučili in iz njih sestavili žarkovne bazuke, s katerimi bi se lahko zoperstavili napadu iz vesolja. XCOM 2 pravi, da je šlo v enici vse po zlu in nismo herojsko obranili domačega planeta pred nezemeljsko nevarnostjo.

XCOM 2 je član niza UFO, katerega prvenec seže v leto 1994, pred štirimi pa ga je obudil Firaxis. Upravljaš z organizacijo za boj proti invaziji nezemljanov, ki jih streljaš v poteznih izometričnih spopadih. Posebnost dvojke so zasede, ki jih uprizarjaš nad sovragi – običajno se začno s takšno raketo v njihovo sredo.

Ubogaj!
Piše se leto 2035, dvajset let po okupaciji modrega planeta. Nezemeljski oblastniki na srečo ljudi niso uporabili za delikatesno specialiteto zabav na NLP­jih. Večino prebivalstva so strpali v velemesta, da ga lahko nadzorujejo, za kar uporabljajo kombinacijo propagande in prisile. Iz zvočnikov odmevajo sporočila, da se ubogljivim občanom ni česa bati. Tujci skušajo naklonjenost pridobiti s tehnologijo za odpravljanje bolezni in množice derejo v klinike na genske terapije. Za človeško podobo režima so nastavili organizacijo ADVENT, sestavljeno iz kolaborantov, ki izvaja večino varovanja. S skupnimi močmi bodo Zemljani in nezemljani planet popeljali v novo ero blaginje. Kdor se s tem ne strinja, bo dobil električni pendrek okoli ušes in kovinsko sondo v rit.

Triinšestdeset odstotkov možnosti za zadetek? Groza in strah, tole se ne bo dob­ro končalo. Za večje beštije je treba osredotočiti ogenj in pomoliti k RNGesusu.

A mnogi vedo, da morajo imeti tujci nekaj za bregom in da o razvpitih genskih terapijah gotovo nismo izvedeli vsega. Po svetu so raztepene celice upornikov, ki nastavljajo bombe na propagandne shode, sabotirajo tovarne in članom Adventa ne pomagajo čez cesto. Te skupine pa so žal nepovezane in imajo bore malo učinka na celostni položaj naše civilizacije. Čas je, da se to spremeni. Da se najde nekdo, ki bo zmožen vse gverilce povezati v organizirano enoto, ki bo znala sluzkote udariti tam, kjer posebej boli, in preprečila, da bi se še naprej igrali z našimi geni. Na štartu igre skupina komandosov v drzni akciji iz zapora reši vodjo prvega Xcoma - to pomeni nas. (Mene že ne, jaz v prvo nisem izgubil!) Najslavnejša organizacija za borbo proti malim zelenim, katere kratica pomeni Extraterrestrial Combat Unit, s tem dejanjem spet stoji na nogah. Dobrodošel spet med nami, Poveljnik.

Šunjanje ni zahtevno, saj rdeči kvadratki povedo, kaj alieni vidijo. Toda potem se od nikoder vzame dotlej nevidna patrulja in nenadoma plazma leti vsevprek.

Novi stari modri planet
To pomeni, da igramo partizana. Ali terorista; odvisno, koga vprašaš. Dobrine so skopo odmerjene in jih je treba nabirati širom planeta, ki ga gledamo v znanem vmesniku, geoscapu. Tam je moč dogajanje poljubno pavzirati in poganjati. Ukazujemo z Avengerja, nekdanje alienske zračne tovorne ladje, ki so jo uporniki zasegli in predelali v mobilno bazo. V njenem zajetnem trupu je prostor za kasarno, laboratorije in inženirske delavnice. Tujska letalna tehnologija jo lahko hitro požene na drugo celino, motilci signalov pa jo za silo skrijejo pred tipali sovražnikov. Z Avengerjem skušamo navezati stike s prikritimi gručami partizanov, ki nam povedo, kje so hvaležne tarče za roparske napade ali sabotaže.
Prvi večji igralni odmik od enice je odsotnost klatenja neznanih letečih frčal, saj je Avenger logistično, ne bojno plovilo. Če ga dobi na piko NLP, je treba bežati, kar ga nesejo antigravitacijski motorji, sicer ga sovrag onesposobi in ga je treba s soldati braniti pred vkrcanjem napadalcev. Preganjanje z zračnimi ladjami je le eden od protiukrepov, s katerimi nam skuša zavdati režim. Vsak mesec pripravi tako imenovane 'temne dogodke', ki vključujejo denimo nadgradnje oklepa in oborožitve nasprotnikov na tleh. Pa racije širom planeta, ki znižajo sredstva, dobljena od uporniških skupin; skrite vohune, ki nam nastavijo zasede ... Del takšnih dark eventov lahko onemogočimo z gverilskimi napadi, ki ohromijo nezemeljsko infrastrukturo. A ne vseh, zato je treba pazljivo izbirati.

Kljub temu se upravljanje glede na prvenec ne razlikuje dosti, saj naloge še vedno prejemaš odmerjeno v časovnih intervalih. V Avengerju postavljaš oddelke, kot je tak za urjenje psioničnih soldatov, v enakem vmesniku, kot si v Xcomu stavbe v podzemni bazi. Ko iz bojnih nalog prineseš kadavre, se jih lotijo znanstveniki in iz njih napravijo plazemske granate (recimo). Glavnina prihodkov vsakomesečno pride od zvez z uporniškimi skupinami, podobno kot z državami poprej. Zato jih je treba braniti pred tujskim terorjem v nalogah, kjer rešujemo civiliste spod krempljev zveri, sicer zvezo z dotično skupino izgubimo. Jo je pa moč kasneje vzpostaviti na novo, kar je blažja kazen od enice, kjer si padle države izgubil za vedno.

Za najbolj polno izkušnjo priporočam način ironman brez shranjevanja. Tam pridejo do izraza mnogi navidez manj uporabni predmeti, ki jih sestaviš v delavnici. Na primer šokgranate in hologramske vabe.

Za to se študira
Tu ima vlogo nevarnosti dokončne pogibeli druga stvar: projekt Avatar, s katerim vesoljci iščejo ... eee, nekaj. Merilnik njegovega napredka ti visi nad glavo in se hitro polni, zato ne smeš stati križem pušk. Tempo torej niti v dvojki ni izgubil ostrine! Treba je raziskati sledi in najti skrite tovarne Avatarja, ki postanejo eden glavnih ciljev. Tvoji znanstveniki in inženirji s skalpeli neumorno drezajo v drob postreljenih bitjec z velikimi očmi in streljajo z njihovimi pokalicami na poligonih. Opazovanje baze je tako najbolj v znamenju napetega pričakovanja poročil umnikov, s katerimi bojevniki dobijo nove igračke.
Prerojena organizacija začne z običajnimi pihalniki na smodnik, kar pomeni, da je bil tisti poveljnik v enici res en velik n00b. S pomočjo plena kaj kmalu napraviš elektromagnetne topove in si nadeneš eksooklepe, ki imajo v roke vdelane metalce plamena. Vojščakom daš v žep minidrone s kamero, ki jo vržejo čez zid, ali skulljack - pripravek, s katerim sovraga zabodeš v glavo in mu shekaš možgane. Ko prideš do kasnejših tehnologij, ti ob njihovi absurdni uničevalnosti srce včasih prav prešerno zaigra. Kljub temu pa se XCOM 2 ne izogne hibi večine delov te serije - da namreč nova orožja in oprema v glavnem pomenijo nadgradnjo prejšnjih v moči, ne v načinu delovanja. Svetla izjema so znova psionični bojevniki, s katerimi širiš paniko v sovražne vrste, ali falote kar prevzameš in jih vodiš kot lutke. Takih preskokov v taktiki bi si želel več.

Mislil sem si, da se bom animacij naveličal, a jih še nisem izklopil. Nepopisno fajn je, ko od blizu opazuješ luknjanje težaka, ki ti je mindcontrollal kamerada.

Lovke na plot
Ves raziskovalni trud gre v nič, če borci kot v uvodu ne pihnejo tujskih barab med oči. Če nimajo oči, pa kam drugam. V potezni boj spet popeljemo do šest soldatov naenkrat, kar se sliši malo, a so stopnje napravljene tako, da je občutek ravno pravšnji. V primerjavi z enico so prizorišča zdaj izdelana delno naključno, okolje pa je popolnoma porušljivo. Zato je treba biti nadvse pazljiv, da ne fašeš granate v višjem nadstropju, ker so padci skozi sesedla tla zelo nevarni. Eksplozivna telesa so spričo metalnikov granat z večjim dometom kot prej noro učinkovita, tudi zato, ker po novem ne morejo zgrešiti. Že skoraj prehudo.
Največja taktična novost izvira iz dejstva, da smo tokrat gverilci, saj oddelek večino misij začne v prikritem stanju. Tu se je moč sovragu neopa­že­no približati veliko bolj kot tedaj, ko nas zazna. Če paziš na kazalce na tleh, ki kažejo zorne kote stražarjev, je moč skupino prefinjeno razpostaviti v naravnost morilske zasede. Ko ustreli prvi od tvojih borcev, se alieni sicer družno vržejo v najbliž­ji zaklon. A če ostale vojake prej postaviš v pripravljenost (overwatch), kjer samodejno udarijo po gibajočih se nasprotnikih v vidnem polju, lahko dosežeš, da v razmiku sekund strelja ves oddelek. Na ta način je z domišljeno kombinacijo strelcev moč dobesedno zradirati več skupin tolovajev hkrati, kar je nepopisno navdušujoče! 
Takšne eksekucije so še posebej prelestne zaradi odličnega videza. Potezne igre običajno ne dajo kaj prida na grafiko, toda XCOM 2 je izjema. Strele vojščakov spremlja dinamična za-hrbtna kamera, ki filmsko pokaže, kako sectoid pokasira projektil. Ali ko ob razkritju skupine poveljniki Adventa lajajo ukaze v hec­ni spakedranščini. Tudi z okolico so se potrudili in spopadamo se tako v odmaknjenih hostah kot sredi velemest in skrivnih laboratorijev. Špil je dejansko LEP. Veterani bodo pogrešali le raznolike NLPje, ker jih je tokrat le peščica.

Borcem je moč dati na primer imena družinskih članov. Po dveh mesecih igraš le še z mrzlimi bratranci iz tretjega kolena, ker so ti vse bližnje že postrelili.

Sablja proti kislini
Ko so zasede mimo, se dogajanje odvija po starem. Mali zeleni so razpostavljeni v skupinah treh do štirih gnusob in ko jih ugledaš, tudi oni tebe. Vidno polje je vse, kar šteje - če potezo pred tem zrušiš nebotičnik pet metrov stran, ne bodo niti mrdnili. Ne le, da to izpade neumno, marveč mestoma botruje plitkosti, ko se bočnim manevrom raje izogneš zaradi bojazni, da boš od nikoder rodil kakšno novo sovražno gručo. Ta pristop kazi sicer odlično dinamiko bojev in je glavni razlog, zakaj špilu ne dam 90. Kakorkoli: ko se te alieni zavedo, jo ucvrejo v kritje in sledi rešeta­nje izza vogalov, kjer imaš na voljo dve premika ali premik in strel. Tu je važno, da si v zaklonu, a ker je kakšna polovica nalog tokrat časovno omejena, te golo nažiganje ne bo pripeljalo daleč. Treba je trositi granate, teči na bok in uporabljati priučene veščine.

Glavna valuta v geoscapu je pravzaprav čas, saj moraš z ladjo križariti nad območji in iskati zaloge ali cilje taktičnih misij. Ni ravno za pretegnit možgane.

Vojaki poznajo pet poklicev. Ranger je nindža, ki vihti meč in zna ostati zakrit po izvršenih zasedah, zato je odličen izvidnik. Grenadier je frajer z rotirajočim kanonom in bombometom na rami; sharpshooter je snajper, specialist pa kombinacija hekerja in dohtarja, ki s seboj vlači zmogljivega drona. Spisek pozneje zaključi psi operator, ki je pa čisto utrgan. Firaxis, plz nerf. Po več ducatih uspešnih misij vojščaki prilezejo do čina polkovnika in odklenejo vse veščine, ki znajo zazveneti v imenitnih kombinacijah. Ranger se lahko recimo priuči dodatnega premika po uspešni eksekuciji in izmikanja strelom v naslednjem koraku. To pomeni, da ga pošlješ obglavit sovraga, nakar ga umakneš in je varen še eno potezo.
No, alieni ti ne ostanejo dolžni, saj imajo lasten pehar zvitih trikov in premorejo bržčas najhudejši repertoar zverin doslej v Xcomih ter njihovih klonih. Res ne bi rad pokvaril prvih srečanj z nekaterimi od gnusob, ker te dobijo spuščenih hlač in samo pobuljiš. A za pokušino: viperji, moderna inačica legendarnih snakemanov iz prvega Ufa, znajo to pot z jezikom ukrasti tvojega borca izza zidu in ga stisniti v smrtonosni objem, v katerem je nemočen, dokler ga ne rešiš. Presneto nadležno. Tujski borci niso od muh in napake hitro kaznujejo, kar te nenehno drži na trnih.

Dodatek za enico Enemy Within ima še vedno najbolj vrhunske taktične misije. Tu najboljše uzreš šele zelo proti koncu, čeprav so cilji na splošno razgibani.

Boljši od predhodnika
Igra že od izida močno podpira mode in avtorji so za sodelovanje zapregli grupo za popularno modifikacijo The Long War, da je za dvojko napravila tri. Priporočam vklop vseh, saj z njimi ugledaš novo beštijo. Večigralstvo je kot v enici skopo in omejeno na taktični boj za dva igralca, pri čemer ti lahko nasprotnika najde samodej. Izbereta si moštvi, koder lahko mešaš ljudi in vesoljce, nakar se postrelita in to je to. Prikritost rangerjev in nekatere nove sposobnosti nezemljanov prigodo sicer poživijo. A ravnotežje trpi kot v enici, saj so nekateri prijemi preveč ubijalski. Jasno je, da špila niso naredili za turnirje, in čeprav MP ni bil nikdar središče serije, bi lahko iz vse te množice sposobnosti in kosov orožja iztisnili več. 
No, bolj zamerim, da so notri pustili neživljenjsko sprožanje sovražnih skupin v boju. Ta boleče pokaže, da je XCOM 2 kljub mnogim fajn uricam, ki jih preživiš z njim, še vedno 'Firaxisov XCOM'. Se pravi skriptana igra, ki pazi, da si vselej ravno prav zaposlen, s čimer je drugačna od peskovniških izvirnikov. Za bolj površne igralce je to odlično, medtem ko bo bolj svobodomiselne glodalo, da niso v verodostojni simulaciji vojne z nezemljani, marveč kvečjemu dobro režirani iluziji. Takšni naj raje igrajo Xenonauts ali počakajo na njegovo dvojko, ki so jo ravno napovedali. Omenil bi še tehnične težave, ki jih imajo mnogi. Grafična lepota ima očitno ceno, ker zna biti špil strojno požrešen. Konzolaši so tokrat ostali na suhem, saj je dvojka izšla zgolj za PC, in med gamepadi začuda podpira zgolj Steamovega. Pa vseeno: če bi moral izbirati idealno poteznico za nove generacije ADHD-mulcev, ni boljšega od Xcoma 2. Sectoidom prste v uč!

Takole se prišlekom maščuješ za Mulderjeve analne sonde! Ufopediji, kjer so zbrani rezultati raziskav, so namenili več pozornosti kot klavrni v predhodniku.

XCOM 2
založnik: Firaxis / 2K Games
objavljeno: Joker 272
marec 2016

87
razgibana, uživaška igra
navdu­šujoči vesoljci
morilske za­se­de
videz
kombina­cije veš­čin in opreme
skriptanost
teh­nič­ne težave
skopo večigralstvo