IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Total War: Attila
Total War: Attila

Poševnooki Aggressor pelje vso državo s seboj na vozovih.

Kolesje časa stre še tako trdno zgrajene temelje z enako lahkoto kot mlinski kamen pšenična zrna. Davno so minili Cezarjevo zavojevanje Galcev, Oktavijanova osvojitev Španije, rušenje jeruzalemskih zidov, ki ga je iz­vedel vladar Tit. Sila in slava preteklih vojskovodij, ki so z nezadržnim korakom legij osnovali rimski imperij, mi je sedaj kaj malo v pomoč. Z mrzlo temo za hrbtom v Galijo vdirajo Franki, oblast v angleških deželah je razpadla in za silo pokonci stoji le še Londinium. Mavri so zavohali kri in grabežljivo pogledujejo po Iberskem polotoku, v Panonski nižini pa so se Vizigoti in Vandali spečali med seboj samo zato, da mi lahko prisolijo še krepkejšo zaušnico. Obmejne postojanke padajo ena za drugo, dočim je vojska, vse bolj krpana s tujimi najemniki, nezanesljiva. Zla slutnja, da se bo Forum spet smodil v ognju, vse bolj gloda.

Čeprav gre za nadaljevanje časovne premice iz Rome 2, je Attila samostojen naslov. Z njim dobiš tisto, kar od hunskega generala pričakujemo: nenehen, srdit boj na življenje in smrt.

Veličastne zgodovinske strategije, kakršne so v Creative Assemblyjevi seriji Total War, te običajno posadijo v vlogo graditelja mogočnih cesarstev, kjer osvajaš levo in desno, postav­ljaš prelestna mesta in se imaš nasploh fajn. Attila je druge sorte tič. To polovično nadaljevanje Rome 2 je postavljeno v čas propada Zahodnega rimskega cesarstva in predvečer srednjega veka. V Evropi vlada popoln kaos in večina ljudstev je v borbi za golo preživetje primorana zapustiti domove ter se seliti. Stabilnost in blagostanje sta skrajno tuja pojma, poteptana pod kopiti barbarskih hord. Tokrat je uspeh že, če pre­živiš, na kakršenkoli način že. Ravno zaradi tega je to za veterane ena boljših Totalnih vojn.

Temni vek na vidiku
Kot v slehernem delu niza pred njim tudi v Attili nad državo bdiš v poteznem načinu, kjer zreš na veliko karto Evrope. Ozemlja se raztezajo od Baktrije na vzhodu do samega konca Španije, podobno kot v Rome 2. Toda province, ki delijo pokrajino, so drugače razmejene in imajo to pot tri administrativ­ne podenote. V sleherni je naselbina, kjer so nastanjeni stebri civilizacije: pridelava hrane, proizvodnja, politične institucije. Krepiš jih z nadgrajevanjem stavb, s čimer preobraziš vasico v municipium, mesto. Iz kašč in zakladnic se napaja vojska, ki jo osnuješ v armade in jih v obliki hodečih figuric po­šiljaš po karti tepst druge narode. Potem zmagaš in je vse kul.

Ozemelj se kar ne moreš nagledati. Z vrnitvijo letnih časov, ki označujejo poteze, si spet priča dinamičnemu spreminjanju podobe, ki prinaša sneg in sonce.

Ampak ni. Od desetih igralnih frakcij jih je večina v nezavidljivem položaju. Franke in Sase krute zime in bolezni pre­ženejo s severa in primorani so se seliti na jug. Vizigoti, Ostrogoti, Alani in Vandali so na osvajalski poti hunske horde in morajo takisto jemati pot pod noge. Zahodni in vzhodni del rimskega cesarstva se šibita pod nestabilnostjo in luk­njavimi mejami. Le iranski Sasanidi imajo lažje življenje, zato naj se jih oprimejo začetniki. No, pa Huni so tudi na konju - dobesedno in v prenesenem pomenu. Če upoštevaš, da je plenilsko dirjanje po pokrajini njihov smisel, jim je prav fajn, četudi niso nikjer doma in imajo vsak dan za fruštek juriš na sovražnika.
Špil si nadvse prizadeva azijske divjake z zloglasnim poveljnikom Atilo postaviti v pripovedno ospredje. Zato se igra prične z letom 370 po Kristusu, ko poševnooki konjeniki zmotijo Vizigote in Ostrogote pri lokalni državljanski vojni. Zares kampanja zakurbla v 395, ko Huni na eni strani in barbari na drugi Evropo poženejo v vsesplošno razsulo. Načeloma jo lahko igraš v nedogled, toda skriptanih zgodovinskih prigod je konec z letom 476, ko Odoaker odstrani Romula Avgusta.
V Total Warih je bila težavnost vselej odvisna od tega, kakšne so bile začetne pozicije narodov. Po zapisanem sodeč lahko sklepaš, da je Attila zahtevna strategija. Če igraš Rimljane, te že spočetka napade vsak, ki ima pet minut časa, vojska in politiki pa ti raje kot pomagajo porinejo nož v hrbet. Zato si pri Zahodnjakih nenehno v umikanju in prav solzica se ti utrne, ko moraš province eno za drugo prepuščati bradatim možem s sekiro in volčjim tuležem. A tudi v koži barbarov ni vse lepo, saj so dolgo časa v premiku, brez zavetja mestnih obzidij. Nenehen ob­čutek kaosa in propada so avtorji poudarili s temnejšimi, jesenskimi barvami in odlično glasbo, iz katere veje uničenje.

Kot izpričuje ikonic in lastnosti enot poln vmesnik, Totalne vojne zahtevajo več pozornosti kot običajni RTSji. Bitke trajajo od petnajst do dvajset minut.

Topot kopit
No, Creativovci so šli v prikazu dlje od samega vzdušja in kruto zastavljene karte. Attila nam­reč zahteva pristope, ki jih prej v seriji še nisi uzrl, in je odličen izziv. Moraš se privaditi na nov prijem, ki predrugači gibanje po strateški karti - potovanja horde. V grobem rečeno gre za naslednje: nekatera ljudstva znajo vse reči na horuk vreči v cule in na vozih ter konjih oditi drugam. Med prvimi seveda Huni, a tudi gotska plemena. Ob premiku izgubiš vse nadgrajene prvine v provincah. Za nameček imaš s seboj v vojski 'svoje mesto' oziroma vse civilne pritikline. Če ta armada izgubi bitko oziroma poveljnika, si ob vse. Po drugi plati pa lahko z biči in loki potrkaš na vrata nič hudega slutečih poštenih kmetov, jim suneš vse prašiče in izprazniš vinske kleti. S Conanovimi besedami: smisel življenja je premagati sovraž­nike, jih goniti pred seboj in poslušati jok njihovih žensk.

Boje na morju je zaradi impozantnih barkač luštno opazovati. A vseeno so manj uživaški kot kopni, ker ladje še vedno vse prehitro nepopravljivo pobezljajo.

To pa ni edina luštna novost. Avtorji ne skrivajo, da so pri nadgraditvi družinskih dreves in diplomacije malce pogledali v Crusader Kings 2, kajti upravljanje družine je mnogo globlje kot v Rome 2. Osebe imajo kup lastnosti, ki ti olajšajo ... pajade, zapletajo položaj in napravijo iz političnih spletk tak vozel, da ga ne preseka še tako nabrušen gladij. Vendarle ti je pri tem močno v pomoč, da je poteza na strateški karti tokrat dolga en letni čas in ne več vse leto kot v Rome 2. Zato ti pomembni zavezniki in vojskovodje ne preminejo že po nekaj ducatih korakov in se lahko nanje precej bolj navežeš. Superca.
Tako notranjo kot zunanjo diplomacijo boš moral nenehno vešče uporabljati. V Attili je redkokatero ljudstvo samozadostno in večina se mora zanašati na bolj ali manj trdna zavezništva ter najemnike. Zahodni Rimljani se nenehno igrajo z ognjem, ko v vojsko sprejemajo barbarske pomočnike, ki jih ob letu osorej blazno radi izdajo. Huni so po drugi plati odvisni od pomoči pri obleganjih. Sicer so odlični bojevniki na odprtem bojnem polju, toda zaganjati se s konjem v kamnite zidove trdnjav ni pametno. Skratka, Attila te prisili iskati bližnjice in vse mogoče pristope na več ravneh, kar je vsekakor odlika dobre strategije.

Obleganja so glede na Rim 2 deležna največ izboljšav. Nič več kurjenja obzidij z lokostrelci – zdaj potrebuješ oblegovalne stroje, sovražne puščice pa bolijo.

Bič po glavi
Na krovni karti imaš torej polne loke, em, roke dela. Rav­no zato je tolikanj pomembneje, da se odlikuješ tudi na bojišču. Ko se dve figurici vojska srečata, Total Wari namreč nastopijo z drugo polovico: realnočasovnimi bitkami. Te simulirajo naravo ozemlja, kjer sta se vojski srečali v poteznem načinu. Pred seboj imaš lahko prazno planjavo, rečni prehod ali obleganje utrdbe. Če je uspela zaseda, se boš lahko iz hoste usul na presene­čenega nasprotnika. Ako do spopada pride po zimskem pohodu, bodo soldatje prezebli, zgarani in zbite morale. In tako dalje.
Totalne vojne so meka za ljubitelje staro- in srednjeveških bitk. Po karti razpošiljaš stotnije vojščakov v lično oblikovanih formacijah, s kopjaniki, uperjenimi proti naskakujoči hunski konjenici ... ki se tik pred zdajci obrne in te zasuje z dežjem puščic. Odgovoriš z lastnimi lokostrelci in pračarji, ki postanejo žrtev nenadnega vpada z boka, ki ošibi njihovo moralo in jih pošlje v beg. Če si v mestnem scenariju, imaš takrat vsega dosti in usmeriš na sovraga katapulte onagre z zažigalnimi izstrelki. Bojevati se je moč tudi na vodi in četudi v Attili tovrstni spopadi niso tako v ospredju kot v Rome 2, v ničemer ne zaostajajo.
Veterani bodo kajpak vprašali, če so avtorji pokrpali luknje v borilni mehaniki iz Rima. Potrdim lahko, da je marsikaj izboljšano. Formacije so prepričljivejše in se ne zdruznejo več tako hitro v brezoblično čorbo. Umetna pamet je najbolj napredovala v obleganjih, kjer ji preproste stopnice z obzidja ne delajo več problemov. Je pa gibanje formacij, naj gre za sasanidske slone ali vandalske sekiraše, še vedno zelo hitro - hit­rejše kot v naslovih pred Shogunom 2.

Poroke, spremembe vere in podobni prijemi so obvezen del mešetarjenja med vladarji. V duhu časa so precej nezaupljivi in dogovori zelo kratkega obstoja.

Tole je bolje
Assembly so k srcu očitno vzeli marsikatero kritiko, s katero smo bremenili polovičarski Rome 2. Vmesnik ima tako v poteznem kot realnočasovnem načinu več opcij. Igra deluje hitreje in je bolje optimizirana. Kar pa ostaja, so dolgi nalagalni časi in mletje računalniških nasprotnikov med potezami. Tu nimaš kaj; vzameš pač v roke Vojno in mir. Tudi v večigralstvu novosti ni. Na voljo je zgodovinska kampanja za dva igralca in bitke, v kateri se do osem ljudi razporedi na dve strani. Na vskočno večigralst­vo, ki si ga mnogi želijo, bo treba še čakati.
A kljub vsemu lahko rečem, da je Attila špil, kakršen bi moral biti Rome 2 ob izidu. Zatorej ga priporočim vsem, ki so bili tamkaj razočarani. Ne bi sicer dejal, da gre za najboljši Total War, je pa eden najbolj vzdušnih in bržda najzahtevnejši. No, če si novinec, se vseeno ne boj. Še vedno imaš za učenje Sasanide ali pa poženeš eno od devetih zgodovinskih bitk, med njimi tisti pri Frigidu in na Katalunskih poljih. Nastaviš nizko težavnost in skušaš z Atilo namlatiti preklemane Vizigote. Tak pač si, bič božji.

Total War: Attila
založnik: Creative Assembly / Sega
objavljeno: Joker 260
marec 2015

83
apokaliptično vzdušje
novi prijemi
visoka zahtevnost
popravljene mnoge napake Roma 2
čakanje med potezami
heci silicij­ske pameti