IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 4 » Skylanders: Trap Team
Skylanders: Trap Team

Sneti se ekipno ulovi v past hotenja vedno novih figuric za igranje in krašenje.

Se ti zdi, da Activision živi od Call of Dutyja, Destinyja in filmskega ščiša, kot so Transformers? Gotovo, ampak zlata kura so tudi Skylanders. Figurice zanj prodajajo malodane že ob salami ter jogurtih, oskubljene reklamne izvedenke pa v happy mealih tala McDonald's. A za vso farbovito prijaznostjo letos stoji igra, ki ji nekaj manjka.

Skylanderji iz linije Trap Team so po zunanjosti medli, česar ne nadomesti sveži portal s kristali. Zdi se mi, da je serija zašla v ustvarjalsko slepo ulico in da ji grozi podobno izčrpavanje kot kitarščinam.

Kaos, vrni se!
Slab vtis pusti že zgodba, ki carskega negativca Kaosa zamenja za gručo pobeglih kriminalcev. Najhujših v univerzumu! Jejhata! Žal so gospodarica sanj, lačni modri polžoid in druščina karakterno bedni in brez očarljivih lastnosti, kot je Kaosova puhloglava blaznost. Gobčne spremljevalce Skylanderjev tudi že poznamo in med njimi ni omembe vrednih prišlekov. Prav tako igra manj kot prej daje vtis risanke. Ima vnaprej pripravljene animacije in govor, a oboje ni tako dodelano kot v lanskem Swap Force.
Igralno Team ostaja zvest smernicam, ki so se izkristalizirale s Swapom. Ne gre več za inačico Diabla, temveč za tretjeosebno arkadno avanturo z raziskovanjem, bojevanjem, reševanjem ugank, krepitvijo lika in skakanjem. Ploščadne akcije je letos več, je pa res, da ni ravno kompleksna. Isto velja za puzlice, kot je potiskanje klad, da odpreš prehod, in miniigre. Saj je res, da je špil za mladež, a držanje za roko se včasih vseeno zdi pretirano.
Takisto so olajšali boj. Novi sovražniki so, med njimi kiklopi z očmi na dlaneh in leteč­neži, ki te obmetavajo z žogami. A če je bilo treba prej v obračune vložiti nekaj taktič­ne­ga truda, moraš biti zdaj ne glede na izbrano težavnost blazno nespreten, da zamočiš. Izjema so nekateri končni obračuni, kjer zahtevnost strmo naraste in ti znajo ugonobiti več skylanderjev. Ena figurica namreč pomeni eno življenje in več kot jih imaš, več lajfov si lastiš. Ko je lik poražen, mora počivati, če jih nimaš več, pa moraš stopnjo reštartati. Več kot si jih kupil, več možnosti za uspeh imaš.

S skakanjem se ne boš pretegnil, z bojem tudi ne. Igralno je Trap Team lahkoten in bi potreboval več žmohta pri odvijanju ter presenečenjih. Zgled bi lahko bil Mario.

Strti pod pričakovanji
Glede boja ne bom preveč jadikoval, navsezadnje je igra primarno namenjena otrokom. Prave težave so drugod. V prvi vrsti to, da v Trap Team ni šlo zadosti domišljije. Nivoji so znova linearni, z žepki, ki jih odpreš s Skylanderjem dolo­če­nega elementa, predvsem pa medli in dolgovezni. V Giants in Swap Forcu se je dogajalo več, stalno so bila na sporedu presenečenja, od spreminjanja v titana do be­ža­nja pred elementi. V Trap Teamu je (pre)dolgo vse eno sa­mo povprečno in rutinsko sosledje teka, skoka ter plitkega suvanja. Šele v drugi polovici dvanajsturne igre naletiš na kak brizg svežine, ko grabiš kanalje s kleščami in budiš speče znanstvenike. Tudi tematsko so svetovi brez iskre, ki je krasila Giants in Force - džun­gle, močvirja in podobno dajejo pretiran vtis že videnega ter lenobno udejanjenega. Ni se mi še zgodilo, da bi se ob Skylanderjih dolgočasil, ampak ob tehle sem se.

Skylanders so na razpolago za vse konzole in celo za tablice. Tu v enem paketu za oba sis­tema dobiš brezžičen portal in majhen joy­pad, ki deluje tudi v drugih igrah. Ni ravno udoben, a je z dvema gobicama in normalno količino gumbov vsekakor boljši od nazaslonskih kontrol, ki so prav tako na voljo. Grafika je na nivoju inačice za PS3 (zato potrebuješ najmanj ipad 3) in vsebina enaka, špil pa brezplačno stegneš iz štacune in v omejeni verziji deluje tudi brez portala.

Eden od razlogov za duhamornost je neposrečena glavna novost. Z igro dobiš nov portal s prostorčkom za kristalne ključe. Ko poraziš šefa, ga lahko deneš v kristal, nakar se med igranjem začasno spremeniš vanj. Sliši se super, a ti podrejeni liki so nevznemirljivi in brez izstopajočih posebnosti. Prisrčno je, da vpijejo iz zvočnička v ključu, pri čemer imajo dosti različnih izjav ter jadikovanj, in dva kristala dobiš v osnovnem paketu s portalom. A ključev je toliko, kolikor je elementov, se pravi deset, vsak stane par evrov in vanje gre le po en glavar. Štirideseterico županov je moč menjavati v osrednjem sučišču, ki nudi več skrivnosti kot lani, a je ta postopek zamuden.
Ne navdušijo niti nove figurice. Giants je imel velikane, Force heroje, ki so šli na pol, Team pa ima osemnajst čarobnikov, ki nimajo ključ­nih fizičnih lastnosti. So brez gibljivih telesnih delov, standardne velikosti in po dizajnu nič posebnega. Sicer so tu miniji, a to niso sveži liki, temveč zmanjšani obstoječi, le da jih je moč za razliko od lanskih sidekickov nadgrajevati ter normalno uporabljati. Izkoristiš lahko vse junake od prej, a vedi, da s starimi ni moč odpirati elementarnih vrat, ki vodijo do obstranskih nalogic. Treba je kupiti nove trapteamovce. Ča-čing!

Kot vedno med potikanjem naokoli naletiš na skrinje, ki jih odpreš z drkanjem knofa in ven se usujejo dragotine.

Past za novce
Trap Team z barvitostjo in splošno prijaznostjo sicer zaposli čute in lahkotno zabava. Poleg kampanje ima sodelovalno večigralstvo za dva, kjer na portal daš Skylanderja ter kanalje garbaš družno, in ločene boje z elementi tower defensa v arenah, kamor prihajajo valovi sov­ragov. A dasiravno četrti del v štirih letih ni slab, ni zadosti dober, saj ga krnijo švoh novosti in vobča nenavdihnjenost. Giants in Swap Force sta vsebinsko boljši in vpričo starosti cenejši izbiri, dočim bodo tisti, ki so brez fetiša na otipljivo plastiko, veseli kakovostnih lego iger.

Skylanders: Trap Team
Activision za playstation 4, xbox one
objavljeno: Joker 257
december 2014