Alex Hutchinson, kreativni vodja Assassin's Creeda 3, je vtise o izdelavi že sedaj odlično prodajanega novega dela morilske franšize strnil tako: “Smo med zadnjimi dinozavri. To je orjaška prvorazredna igra, na kateri delajo velika mošt­va in več studiev naenkrat. Takih je vse manj. Na voljo smo imeli skoraj tri leta, pogon in oprema, na katerem teče, sta bila stabilna, potencialnih kupcev pa mrgoli. Veliko teh dejavnikov se bo v prihodnje spremenilo, po naši izbiri ali po nujnosti.”
Je njegov pesimizem na mestu? Glede na hlastanje založnikov po modelu free 2 play in tisoče telefonskih špilčkov se zdi, da je. A sam mislim, da je biti plat zvo­na preuranjeno, tako kot je bilo pretirano hvaljenje igric na socialnih omrežjih. Občinstvo za 'dino­zav­re' bo vedno obstajalo. Treba pa mu je ponuditi kakovosten, navdihujoč, po možnosti izviren izdelek. Je močno pričakovani Assassin's Creed 3 tak? Zakaj bi zanj odštel polno ceno in vanj vložil najmanj kakih petnajst ur, raje dvakrat več?

V boju istočasno vihtiš dve enoročni orožji (hladno in strelsko), sovrage ubijaš neprekinjeno in si jemlješ človeške ščite. Vendar ni tako dober kot Batmanov.

Zaradi glavnega lika in zgodbe? Pogojno. Če si bil v prvencu ašašin Altaďr Ibn-La'Ahad na Bližnjem vzhodu 12. stoletja in v nadaljevanju Ezio Auditore v renesančni Italiji, tokrat postaneš pol indijanec, pol belec Connor Kenway za časa nastanka Združenih držav Amerike med 1753 in 1783. Connor z izvirnim rde­če­kož­nim imenom Ratonhnhaké:ton je mogočen vojš­čak, sposoben lastnoročno poklati cel vod britanskih soldatov, skakati po strehah in se kot opica vzpenjati na zvonike. Toda po prijetni družbi dobrovoljca Ezia, ki so mu šle babe in pijača po glavi celo na stara leta v Revelations, je zateženost boleča. Stalno namrgodeni Connor na ramenih nosi vso težo sveta, naj gre za oblikovanje ZDA, ščitenje tamkajšnjih velmož, trganje templjarskih spletk ali odnos z očetom, ki se je po prihodu v Novi svet iz Anglije spečal z Irokezinjo čvrstih potez in še čvrstejših još ..., ee, jezika. No, on ga je vsaj namočil, Connor nima niti ene pokahontas, niti nič dobrega ne poje ali popije, le čemerno kolje. Spremljevalni liki niso nič boljši in cel namorjen je tudi Desmond, s katerim v sedanjosti legamo v Animus, po pustem templju razporejamo energijske kocke in se ponje odpravljamo na kratke misijice po svetu.

Konja prikličeš z žvižgom in je nepogrešljiv za prečkanje večjih razdalj. Je pa žival na neravnih tleh grozljivo okorna in se zna kam nepopravljivo zatakniti.

Vsa ta resnobnost je upravičena le delno. Zgodba rojstvo Amerike primerja z rešitvijo sveta pred katastrofično sončno nevihto, nastopa proti suženjstvu, ceni mešanje krvi in ne trdi, da so Templjarji slabi, ašašini pa dobri. Raje ima odraslo relativnost in pogled na situacijo z obeh strani, na kar sta dvojka in zlasti Brotherhood do neke mere pozabila. Ko žrtev predstavi svoj pogled na zadevo, ki je praviloma docela verjeten, se zna Connor zmesti. Seveda pa ne postane Templjar, čeprav bi bil to hud zasuk, in kot prava dobričina deluje na strani upornikov proti Britaniji. Pomaga jim pri metanju čaja v bostonski zaliv, se udeleži velikih bitk Bunker Hill, Monmouth in Yorktown, se brati z Benjaminom Franklinom ter rešuje Georga Washingtona. Čeprav ne more izbirati strani, kot se je šušljalo pred izidom, in ne spreminja zgodovine, jo tako kot Altaďr in Ezio sooblikuje. Povsod je zraven in v domišljiji avtorjev omogoči, da se stvari odvijejo tako, kot so se. Morda je zato tako bled kot lik - da pozornost ni na njem, marveč na dogodkih in sporočilih.
Toda fabula na veliko mestih šepa. Začne se s predolgo ekspozicijo, ko več ur igramo kot Connorjev oče in nato še kot mladi indijanec, potem se okrepi, na koncu pa se izgubi v lastnih napletanjih ter se izteče komaj zadostno. Seveda nedorečeno, da bodo lahko delali nadaljevanja (bojda ne več z Desmondom). Vmes smo deležni kupa nelogičnih, za lase privlečenih situacij, ki žalijo razum. Alarm zazvoni že, ko junak dobi belsko ime zato, ker je 'temnejši in podoben Špancu' - alo, naziv Connor izvira iz Irske! Takisto opaziš, da manjkajo vrstice govora, da liki v animacijah ne odpirajo ust in podobno.

Ne boj se, strateške podigre iz Revelations ni več, ta napad je normalen. His­torične podatke o likih in dogodkih drugače izveš v obširni vdelani \'pediji.

Beli stožec na gladini označuje področje učinka stranskih topov. Ni pa železo edina municija, saj lahko bljuvaš tudi krogle na verigah, ki trgajo jadra.