Todd Hewitt še ni videl ženske. Čeprav bo kmalu dosegel starost, ko ga bodo sprejeli za odraslega, jih je uzrl le na redkih ohranjenih slikah. Njegovi starši so bili del verske kolonizacijske skupine ljudi, ki si je poiskala življenje na novem planetu, da bi se odrekla tehnologiji in se vrnila v preprosto samozadostno pridelovalno skupnost. A nihče ni računal na domorodne spaklje. Ti so nad prišleke spustili bacil, ki je pokončal polovico moških in vse ženske. Bacil je preživelim pustil stranski učinek – okužil jih je s 'hrupom', stanjem, ko nenehno slišiš misli ostalih. Ko se Todd tako nekega dne s svojim psom (katerega misli tudi sliši) sprehaja po odročnem močvirju, da bi si odpočil od ropota v gla vi, najde točko, kjer obstaja tišina, in v njej punco. Zaradi tega v mestu pade v nemilost, nakar v divjini kmalu spozna, da mu soprebivalci strežejo po življenju ter da so mu med odraščanjem zamolčali marsikatero strašljivo skrivnost kolonije.
Na begu (v izvirniku The Knife of Never Letting Go), prvi del trilogije Hrup in kaos, je z mnogimi priznanimi knjižnimi nagradami ovenčan mladinski roman, ki pa presega starostno uvrščanje. Pravzaprav gre za surovo, adrenalinsko pripoved o odraščanju in preživetju, ki pa poanto vseeno išče v medosebnih odnosih in mnogokrat preseneti s čustvenimi prizori, ki izžarevajo naravno pristnost. Hrup, ki je kajpak simbol hrušča informacij, katerim smo priča v vsakdanjem življenju, se tako umakne vprašanju, kdaj nekoga poznaš, ne da bi slišal njegove misli? Kaj je tisto elementarno, ki poveže dva človeka? Todd bo za uspeh moral premagati samega sebe (vrednote, ko so ti priučene, je težko zavreči, četudi spoznaš, da je svet drugačen) in sprejeti svoje šibke točke, ki so zlasti posledica neizobraženosti vsled odraščanja v nadzorovani, zaprti skupnosti. To se med drugim kaže v njegovem govoru, ki je poln skovank in požirajočih besed, ki pa so lepo našle mesto v slovenskem prevodu. Tudče se vam kaj ne bo zdelo knjižno napisano, to ni napaka, porkaef.
Enostavna žanrska umestitev se izmika, saj je znanstvenofantastična pripoved zmes distopije, postapokalipse, kolonizacijske ZF in preživetvene pustolovščine. Avtor pravi, da Na begu najraje okliče za ZF v okolju vesterna. Dejansko pa je to zlasti zgodba o človečnosti, ki presega žanrske plašnice. Priporočam!