Revija Joker - Trilogija dinastije Videc (Robin Hobb)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Trilogija dinastije Videc (Robin Hobb)
Trilogija dinastije Videc (Robin Hobb)
...
Sneti

Zgodb o odraščanju je v fantazijski literaturi ničkoliko. Najverjetneje zato, ker je ta povečini namenjena mladim ali vsaj mladim po srcu – tistim, ki še znajo sanjati. Trilogija dinastije Videc nadvse uspešne pisateljice Robin Hobb s pravim imenom Margaret Ogden s tega stališča ni nič kaj izvirna, saj spremlja kraljevskega pankrta Fitza, ki odrašča v izmišljeni srednjeveškoidni deželi. Štorija, kot jih je dosti že bilo in jih še bo, tako v knjigah kot v igrah.
Toda serija, ki se v angleščini kliče Farseer Trilogy in označuje začetek najbolj uspešnega dela pisateljske poti gospe Hobbove, odraščanje vzame le kot temelj za intrigantno spleteno povest v treh nadaljevanjih. V prvem, Moril­če­vem vajencu (Assassin's Apprentice), izvemo za poreklo dečka Fitza-Plemenitega Vidca in za njegove prebujajoče se nadnaravne moči v obliki telepatske povezanosti z živalmi, ki pa mu niso v veliko pomoč v vrtincu zarot in nevarnosti, ki premetavajo Šest vojvodin. V slapu istočasno nežne in ostre proze, ki
se ne spušča v podrobne opise (u)bojev ter ni profana, a pričara resnobno, napeto vzdušje, se izoblikuje lik, ki nikakor ni junaški, pa tudi ne strahopeten. Je le mladenič v vretenu življenja, ki se vse bolj zanaša na lastne spretnosti – sploh, ko ga nanovačijo za ašašinskega vajenca. Hkrati prva knjiga začne zgodbovne niti, ki se razrešijo šele v naslednjih dveh, in se konča s privlačnim viscem. Dvojka, Kraljevi morilec (Royal Assassin), Fitza pahne v položaj osumljenca za kraljevski umor, medtem ko se trojka, Morilčeva pot (Assassin's Quest), bavi z junakovim mašče­va­njem. Morda se sliši klišejsko, toda pisateljica zna pripoved naštrikati tako, da se spremeni v dosti več kot pustolovščino z meči in sandali. Zrela, sočna fantazija je to, kar potrjujejo tudi okusne naslovnice vseh treh bukev. 
Videc ni več najnovejše delo, saj je tridelnica v izvirniku prišla med leti 1995 in 1997. Kdor je prišel na okus temač­nega, z akcijo, krvjo, fukom in črnim hu­morjem prežetega modernega fantasy­ja, kot ga občrtavata Martin in Abercrombie, se bo morebiti nekoliko dolgočasil, saj Hobbova bolj kot nanju spomni na LeGuinovo. Tudi prevodu, čeprav je kompetenten, manjka iskrice, kakršno žari v Kendovih Potterjih in Gradišnikovem Prstanu. In minus je visoka cena posamezne knjige, ki kljub mehki vezavi znaša krepkih 38 evrov. Ob izidu zadnje so strošek prvih dveh delov znižali na 30 EUR, kar pa še vedno ni malo. Toda kompleksnost likov in pripovedi, obravnava drugod tako zlorabljene tematike in obsežnost serije, ki obsega skoraj dva tisoč večinoma nerazvlečenih strani, strošek malodane upraviči. Farseer je eno boljših del modernega fantasyja in radujmo se, da ga imamo končno v slovenščini. 

Trilogija dinastije Videc (Robin Hobb) objavljeno: Joker 203
junij 2010