Revija Joker - Blodnjak 4

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Blodnjak 4
Blodnjak 4
...
Quattro

Slovenska znanstvena fantastika je v buli. Resno. Nehajmo si zatiskati oči in kazati na nekaj posameznih avtorjev ter se postavimo pred trdno dejstvo, da pri nas ZF velja za še večji šund kot mehiške nadaljevanke. Avtorjev praktično ni, nekateri, ki pa kdaj iz sebe izvržejo kako zgodbo, skorajda niso vredni omembe. Kdo je kriv za to? Mačehovski odnos založb? Bralci, ki knjig nočejo kupovati? Kaj popolnoma tretjega?
Svoje čase je za ZF v še največji meri skrbela Tehniška založba Slovenije, ki pa je bolj ali manj ziherašila s prevodi legend svetovne ZF. Za to smo ji po eni strani globoko hvaležni, saj so nam dali pisan spekter svetovne fantastike. Po drugi pa nikoli niso skrbeli, da bi iz tega temelja vzgojili nove slovenske pisatelje. In zadnja leta niti TZS ne miga več dosti na tem področju. Tako ima Kokoška na obzorju ZF le še eno svetlo točko: Založniški atelje Blodnjak. Njegova gonilna sila je Bojan Meserko, poznavalec fantastične scene in občasno pisatelj ter prevajalec. Blodnjak se vsako leto potrudi, da izda nekaj knjig, s katerimi naj bi znova razširil obzorja slovenske ZF, hkrati pa se zavedajo, da je treba dati priložnost mladim. Posledica tega je bil natečaj za najboljšo novelo, objavljen pred kakim letom. Rezultat? Knjiga Blodnjak 4, v kateri je najboljših šestnajst zgodb izmed dvainpetdesetih, ki so prispele ne njihov naslov, Plemenito.
Toda ko se to šestnajsterico spravimo brat, se pričnemo praskati po bradi. Nato malo zamišljeno hmkamo in krehamo in nasploh dajemo vtis močnega intelektualnega napora. Nazadnje pa se bralec odloči, da bi raje v roke prijel kako drugo knjigo. Saj ne, da bi bile štorije v Blodnjaku 4 slabe. Vse po vrsti kažejo določen potencial, vsebuejo določene zanimive ideje in dokazujejo, da imajo avtorji domišljijo, ki bi rada razprostrla krila ter poletela. Ampak žal se povesti, namesto da bi samozavestno jadrale, hudo opotekajo. Eno zgodbo mučita skladnja in stavčna tvorba, druga je tehnično dovršena, a jako monotona, spet tretja se bere, kot bi bila prepisana iz kakega ZF žurnala iz petdesetih. Najhuje je ravno to, da na daleč vidiš, da se spodaj, pod temi praskami, odrgninami in blatom, skrivajo drobci, ki bi lahko zgodbo in pisca napravili za dobra. Toda nepotrebnega balasta je vse preveč.
Material je dober morda za šolsko glasilo ali mesečno znanstvenofantastično revijo, ki jo v Sloveniji hudo pogrešamo. Nikakor pa ne za takole prvovrstno in merodajno zbirko, kar naj bi Blodnjak bil. Prvi dve knjigi sta bili odlični, tretjo skušamo vsi pozabiti - in bojim se, da bomo s četrto morali storiti nekaj podobnega.

Blodnjak 4 objavljeno: Joker 129
april 2004