Revija Joker - Potovanje k Leonardi (Janko Lorenci)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Potovanje k Leonardi (Janko Lorenci)
Potovanje k Leonardi (Janko Lorenci)
...
Navi

Janka Lorencija, novodošleka na slovenskem dremavem ZF-prizorišču, je pisanje leposlovja zagrabilo po dolgoletnem udinjanju v novinarstvu in publicistiki. Zbirki kratke proze Savna in druge zgodbe je sledil prvi roman, Potovanje k Leonardi, v katerem šestintridesetletnega Erazma Kaplana oboževana družica brez pretiranih ceremonij načevlja ter izgine neznanokam. Obupano iskanje ga prežarči v vzporeden, izkrivljen svet, kjer se fantastika in fantazija prepleteta v tesnobno mešanico omejujočega in pr
ostranega, preganjavičnega in blodnjavega, telesnega in duhovnega. Tam psiho ljudem, ki jih ustrahujejo deviantni Črni, dodatno pohabljajo skrivnostni Stebri, v bizarnem, praznem, a hkrati čudno znanem svetu, ki spominja na onega le napol dojemljivega iz sanj ali polsna, pa se decu pridruži tolsta tolkienasta bratovščina. Njena gotovo najbolj karizmatična članica je s pangalaktičnim razumom in krepko dozo odrezave samovšečnosti obdarjena frnikolasta Venda. Nebroj postranskih zgodb in anekdot, zabeljenih s ščepcem filozofskih razglabljarij, daje globlji uvid ter začini osrednji, potovalni tok zgodbe. Ta je vsled enoličnosti nemalokrat precej utrujajoč, čeprav ga poleg občasnih čustvenih izbruhov in krvošprica ali dveh burkajo še od nikoder se vzete, lajajoče halucinogenosti, ki spočetka precej begajo in katerih popolna razlaga počaka skoraj vse do dokaj oddaljene zadnje strani. Vse, tako zlo kot dobro, se poraja in izginja v najbolj čislanem, a v isti sapi najbolj strastno psovanem ter objokovanem čustvu, ljubezni. Eros raznolikih obrazov in mask kot perpetuum mobile nenehno brni v ozadju, poganjajoč vidno in skrito kolesje štorije. Dokaj sterilni erotični prebliski se mešajo s klečeplaznim malikovanjem, tiho trpečo predanostjo, večkotništvom in izigravanji najhujše vrste. A čeprav so v te gordijske vozle ujete osebe značajsko dobro domišljene, do bralca vseeno ohranijo distanco, tako da razen redkih trenutkov pretiranega čustvene povezave z njimi ni. K temu najbrž pripomore tudi minimalističen, obrtniški in mestoma neroden slog z obilico tujk. Ker je roman eno samo dolgo, naporno vandranje, bi večja živahnost poigravanja z besedami gotovo ne škodila. Potovanje k Leonardi zato ni lahkotno, nezateženo branje za nestrpne. Vendar je to knjiga, ki v robatih nedrih skriva marsikatero naravnost filigransko izdelano podrobnost. Če le uspe premamiti bralca, da dovolj potopi nos v njen malce zadušljivi dekolte.

Potovanje k Leonardi (Janko Lorenci) objavljeno: Joker 154
maj 2006