Revija Joker - Neločljiva dvojica (Edo Rodošek)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Neločljiva dvojica (Edo Rodošek)
Neločljiva dvojica (Edo Rodošek)
...
Navi

Rodošek se kleno upira REM-fazi slovenskega znanstvenofantastičnega prizorišča in z rednim prilivom čtiva dokazuje, da ga ne namerava pustiti na cedilu, zakinkati in sanjati o električnih ovcah. Neločljiva dvojica, njegova najnovejšnica, se vrti v znanih, za spoznanje manj črnogledih sferah tehnizirane prihodnosti, kjer človeku kot bitju z dušo ni postlano z rožicami, temveč z betonom. Loka se kvazikavo in grizlja sintetično pecivo, ki je posuto s smogom, živi se v klavstrofobičnih čumnatah ter se gara brez prestanka. A glavni problem je roj asteroidov, ki ima čez nekaj desetletij rukniti v prenaseljeno, zlovoljno mater Zemljo. Pokvarjeni veljaki bi radi pred bližajočo se, strogo zaupno katastrofo čimprej rešili lastne riti, zato se jamejo hlastno ozirati po kolonizabilnih planetih v bližini. Tja kanijo najprej poslati sposobnega izvidnika, kar je življenjski sen Petra Birmana, občasno prisotnega prvoosebnega pripovedovalca in verjetno glavne osebe. Pri Rodošku pač nikoli ne veš, saj je nebroj ostalega, značilno potezno orisanega likovja deležen vsaj tolikšne
pozornosti kot zagnani astronavt-bi-bil. Med njimi prednjači Sara, ki kmalu postane izvoljenka Petrovega srca. Naivna, kužkasto popolna ljubezen je seveda postavljena pred preizkušnjo - z dečvo se naravnost obožujeta, vendar ga vsemirje ravno tako neustavljivo vabi v objem. Tovrstna čustvena dilema, pri kateri se navdihuje naslov romana, sicer ni nič posebno novega in je v obilju postranskih dogodkov ter sabotaž potisnjena ob stran. Zato pa obvezno šilce eksistencialne grenčice mnogo bolj melanholično spije Brainy, v kontejnerju plavajoči iztelešeni možganček (če poznate risanko s Cartoon Networka, veste, o čem je govora). Cerebrum je izurjen in obsojen na neskončno pilotiranje vesoljske ladje, njegova zanemarjana človeška hrepenenja pa ujeta v rošade zlih mogotcev. Te ustvarjajo v ne ravno karizmatičnem slogu podano zgodbo, ki, dasiravno je bolj kohezivna kot v nekaterih drugih Rodoškovih delih, še vedno ne doseže udobno oprijemljive enotnosti. Redno cufajoča se rdeča nit nas preprostemu jeziku navkljub po značilno labirintastih in zaraščenih ovinkastih poteh ne vodi preveč suvereno, vendar na koncu prijetno preseneti, saj se odkupi z dostojnim zaključkom. Dvojica je tako malce razvlečeno in dežavujasto, a vseeno solidno in na svoj rodoškast način všečno delo.

Neločljiva dvojica (Edo Rodošek) objavljeno: Joker 145
avgust 2005