|
Tuleči mlinar (Arto Paasilinna)
...
Xena
Glavno vprašanje, ki se vam bo porajalo pri branju Mlinarja, je: kdo je tu nor? Ta, ki hoče ozdraviti norca, ali pač norec sam? On, spoštovani zdravnik Ervinen, bi bil denimo raje živinozdravnik. Če bi bil, bi takoj odredil, naj pacienta umorijo, zakoljejo. Kot zdravnik pa tega ne more storiti. Igrati mora po civilizacijskih normah, ki pa so vse prej kot to. Kraj, v katerem živi Ervinen, te Butale, so namreč naseljene z normalnimi ljudmi. In ti se spravijo nad mlinarja, ki se ponoči kdaj pa kdaj sprošča z volčjim tuljenjem. Življenje je res težko in v človeku se nabere kaj odvečnega, kajne? In ker mlinar sem ter tja oponaša vaščane, mu ti tega ne morejo odpustiti. Kaj je teže kot sprejeti norost, drugačnost? Pod vodstvom spoštovanega z
Prišepet: za Huttunena se zgodba dobro konča. Res je primerno, da obstajajo gozdovi. Finski so še posebej znani po svoji prostranosti. Od istega avtorja odobreno: Paasilinna je finski pisatelj, katerega romani, teh je prek trideset, so prevedeni v več kot štirideset svetovnih jezikov. V slovenščini imamo pet njegovih biserčkov: Zajčje leto, Rešitelj Surunen, Gozd obešenih lisic, Tuleči mlinar in Očarljivi skupinski samomor. Res kateregakoli od teh lahko vzamete v roke, da boste videli, kakšne so humorne plati turobnega bivanja. In govora je o briljantnem humorju. |
|
|